Pokojninska reforma izpolnjuje zahtevo Evropske unije, ki z njo pogojuje nadaljnja izplačila sredstev Španiji iz sklada za okrevanje in odpornost. Njen cilj je sicer zagotoviti, da španski pokojninski sistem ostane finančno vzdržen, še posebej zaradi prihajajočega izziva, ki ga bo predstavljalo upokojevanja t. i. baby boom generacije.

Prihodki španskega pokojninskega sklada naj bi se v skladu z reformo povečali s počasnim, a vztrajnim višanjem prispevkov. Prav tako naj bi se povečale državne subvencije in nižje pokojnine. Predvideva tudi uvedbo solidarnostne kvote za socialne prispevke oseb z višjimi dohodki.

Reforma v nasprotju s Francijo, kjer jo je vlada v četrtek sprejela mimo parlamenta, na desettisoče ljudi pa že več tednov protestira proti njej, v Španiji ni naletela na množičen odpor. Potrdili so jo sindikati, nasprotujejo pa ji podjetniki in konservativna opozicija.

Konservativna Ljudska stranka (PP), ki jo vodi vodja opozicije Albert Nunez Feijoo, nasprotuje predvsem načrtovanemu zvišanju prispevkov, ki ga je označila za "nov davek na delo in talent". Ob tem je napovedala ponovno reformo pokojninskega sistema, če bo konec leta zmagala na volitvah in se vrnila na oblast.

V nasprotju s francosko reformo, ki med drugim predvideva zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 64 let, podobnega ukrepa španska reforma ne vsebuje. V Španiji se namreč upokojitvena starost postopoma zvišuje že od leta 2013 in bo leta 2027 dosegla 67 let.