"Srečanje je znova pokazalo, da je Nato edini prostor, kjer Evropa in Severna Amerika vsak dan razpravljata, odločata in delujeta," je po koncu srečanja poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Nato pred nekaj tedni označil za "možgansko mrtev", predvsem zaradi pomanjkanja posvetovanja ob ameriškem in turškem sodelovanju pri vojaški operaciji na severovzhodu Sirije, kamor namerava Turčija naseliti sirske begunce.

Stoltenberg je poudaril, da Nato že 70 let zagotavlja mir in varnost v evroatlantskem prostoru. Voditelji vseh 29 držav članic so v sklepni izjavi potrdili pomen poštene delitve bremen in napovedali nadaljnjo krepitev obrambnih proračunov.

Zaveznice so še enkrat zelo jasno spomnile na pomen 5. člena washingtonske pogodbe, da bi bil napad na eno članico napad na vse. "Vsi za enega, eden za vse," je Stoltenberg ponovil geslo zavezništva, še posebej pa je poudaril, da gre za zagotavljanje obrambe, ne pa priprave na vojno.

Dva odstotka BDP-ja do leta 2024

Glede obrambnih proračunov so se voditelji zavezniških držav strinjali, da bodo še naprej sledili zastavljenemu cilju – da bodo do leta 2024 za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda in od tega 20 odstotkov za investicije.

Stoltenberg je dejal, da se sredstva za obrambo povečujejo že peto leto zapored in da so evropske članice in Kanada v tem času prispevke zvišale za 130 milijard dolarjev. Do leta 2024 naj bi to znašalo že 400 milijard dolarjev. "Vendar so se voditelji strinjali, da bo treba storiti še več," je pristavil.

Na vrhu so zvišali operativno pripravljenost zavezniških sil, potrdili odločenost skupnega boja proti terorizmu in se zavzeli za okrepitev ukrepov za zavarovanje kritične infrastrukture.

Rusija ne bo šla v oboroževalno tekmo z Natom

Govorili so o nadaljevanju odvračalnih ukrepov proti Rusiji ob hkratnem nadaljevanju strateškega dialoga. "Čeprav je bilo nekaj pragmatičnih izjav o nujnosti izboljšanja odnosov z Rusijo ter treznem razmisleku o tem, kaj je resnična nevarnost za Nato in od kod prihaja, vidimo, da je Nato glede naše države predvsem zadržan in da se osredotoča na širitev," je dogajanje iz Moskve komentiral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Rusija je ob tem sporočila, da se ne bo podala v oboroževalno tekmo z Natom, ker bi to škodilo ruskemu gospodarstvu.

Prvič so voditelji Nata spregovorili o Kitajski. Kitajska pomeni tako priložnosti, zlasti na gospodarskem področju, kot tudi izzive, zlasti na vojaškem področju, kjer se pospešeno razvija. V tem okviru jo želijo pritegniti tudi v prihodnje ureditve omejevanja jedrskega orožja, je še povedal generalni sekretar.

Stoltenberg spomnil na pretekle razkole v Natu

Sorodna novica Šarec: Vsi skupaj se bomo trudili, da Nato najde novo motivacijo

Stoltenberg je ob začetku prihodov voditeljev 29 članic v hotel Grove na severozahodu Londona poudaril, da je Nato agilna organizacija, ki se dejavno prilagaja zahtevam hitro spreminjajočega se varnostnega okolja. Ob krepitvi konvencionalnih sil je Nato dosegel tudi operativnost zavezniških sil na vzhodnem krilu, na tem vrhu pa bodo na primer potrdili vesolje kot operativno domeno, podobno, kot so kibernetski prostor na zadnjem vrhu v Bruslju julija lani, je pojasnil.

Stoltenberg je že dopoldne poudaril, da Severna Amerika in Evropa zdaj sodelujeta bolj kot kdaj koli. Razhajanja, kakršna se zdaj kažejo predvsem zaradi Sirije, pa tudi višine obrambnih izdatkov in ocen o "možganski smrti" Nata, po Stoltenbergovih besedah "niso nič novega". Spomnil je na sueško krizo leta 1956 in ameriški poseg v Iraku leta 2003, ko so bile članice prav tako zelo razdeljene. "A Nato je še vedno doslej premagal tovrstna razhajanja in pokazal enotnost. To je prava moč zavezništva," je poudaril Stoltenberg.

Poudaril je še, da si prizadevajo razrešiti dileme s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki je zagrozil, da ne bo dal soglasja Natovemu načrtu za obrambo baltskih držav, če zavezništvo ne bo označilo milic sirskih Kurdov za teroristično skupino. Kot je pojasnil generalni sekretar Nata, so se o tem pogovarjali že v torek zvečer, iskanje rešitve pa se nadaljuje tudi v sredo.

Dvostransko srečanje Erdogan-Trump

Turški predsednik se je ob robu srečanja sestal z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Bela hiša je sporočila, da sta voditelja poleg turških obveznosti do zavezništva govorila tudi o dvostranskem trgovinskem sporazumu, regionalnih varnostnih vprašanjih in energetski varnosti.

Odnosi med Washingtonom in Ankaro so v zadnjem času napeti, med drugim so jih skrhali vojna v Siriji, turški nakup ruskega protiraketnega sistema S-400 in sprejetje resolucije v predstavniškem domu ameriškega kongresa o genocidu nad Armenci. ZDA se bojijo, da bo Rusija preko radarjev protiraketnega sistema prišla do podatkov o ameriških vojaških letalih F-35.

"Veliko več nas združuje kot deli"

Sorodna novica Donald Trump tarča posmeha kolegov - njihovo norčevanje ujele kamere

Gostitelj vrha, britanski premier Boris Johnson je na začetku srečanja pozval k iskanju enotnosti, "zaradi česar je Nato največje in najuspešnejše zavezništvo v zgodovini". "Veliko več nas združuje kot deli," je zagotovil in poudaril, da je enotnost največja moč Nata, ki že 70 let zagotavlja mir, varnost in stabilnost. "70 let kasneje smo trdni kot skala. Smo velik ščit solidarnosti, ki združuje 29 držav in skoraj milijardo ljudi," je v nagovoru ob začetku uradnega dela zasedanja povedal Johnson.

"Dejstvo, da danes živimo v miru, je posledica preprostega načela, ki je v središču tega zavezništva - dokler stojimo skupaj, nihče ne more upati na to, da bi nas premagal. Zato tudi nihče ne bo začel vojne proti nam. To načelo je utelešeno v 5. členu Severnoatlantske pogodbe, da če je kdorkoli od nas napaden, ga bomo prišli branit vsi. Eden za vse in vsi za enega. Tudi zato Britanci in več sto milijonov naših prijateljev živimo danes v miru. Vse, kar nam je drago, od naše svobode in demokracije, do služb, domov, šol in bolnišnic, ne bi bilo varno in ne bi moglo uspevati brez miru, ki ga zagotavlja Nato," je še poudaril in dodal, da miru ne smemo imeti za samoumevnega.

Macron navrgel nekaj pomembnih strateških vprašanj

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob prihodu na vrh dejal, da si želi več razprav o strateških izzivih Nata. Temu je bila namenjena tudi njegova kritika o "možganski smrti" Nata, je pristavil in se zavzel, da se tokrat ne bi pogovarjali zgolj o izdatkih za obrambo: "To nam je omogočilo, da odpremo nekatere ključne razprave."

"Kdo je naš sovražnik? Kako se naj skupaj borimo proti terorizmu?" je še navrgel zanj nekaj pomembnih strateških vprašanj. Že pred tem je opozoril, da v Natu ni skupne definicije terorizma, kar se je pokazalo tudi ob zahtevi Erdogana, da bi morale ostale članice Nata označiti sirske Kurde za teroriste, sicer bo zablokiral Natov načrt za obrambo baltskih držav. Sirski Kurdi so bili sicer ključni zaveznik v mednarodni koaliciji proti džihadistični skupini Islamska država, katere del je bil tudi Nato. "Kako naj gradimo trajen mir v Evropi?" je vprašal in spomnil na propad pogodbe o prepovedi nameščanja jedrskih raket srednjega dosega med Rusijo in ZDA (INF), ki je koristila predvsem varnosti Evrope.