Francoski in ameriški predsednik Emmanuel Macron in Donald Trump sta se srečala ob robu vrha zveze Nato v Londonu, kjer je ena izmed glavnih tem porazdelitev izdatkov za obrambo. Cilj je, da vsaka država za obrambo nameni 2 odstotka svojega BDP-ja. Foto: Reuters

"Iskreno rečeno, celoten položaj glede jedrskega orožja ni v redu," je dejal Trump pred začetkom Natovega vrha v Londonu. Dodal je, da želijo Rusi skleniti nov dogovor. "To želimo tudi mi. Mislim, da bi bila to dobra stvar. Iskreno rečeno, mislim, da je to ena od najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredimo." Ob tem je še opozoril, da se tudi Kitajska zanima za pridružitev pogovorom. Kot je znano, je avgusta letos prenehala veljati rusko-ameriška pogodba o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF). Pogodbo INF-a sta Ronald Reagan in Mihail Gorbačov podpisala leta 1987. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi dosegle evropska ali ruska mesta z malo ali nič opozorilnega časa. Krivdo za konec pogodbe so ZDA in Rusiji pripisale druga drugi.

Trump ostro nad Macrona

Še prej je Trump na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Londonu izjavil, da nihče ne potrebuje Nata bolj kot Francija. Trump je še dodal, da Macron včasih počne stvari, ki so kontraproduktivne za njegovo državo. "Nato služi pomembnemu namenu. Mislim, da je bila Macronova izjava zelo žaljiva, zelo zlobna do preostalih 28 držav."

Voditelji držav članic Nata so zbrani na vrhu v Londonu

Ob tem je podprl Erdogana. "Rad imam Turčijo in zelo dobro se razumem s predsednikom," je povedal v Londonu. Umik ZDA iz Sirije, ki je omogočil turško ofenzivo, je po njegovih besedah "velik dogovor". Branil je tudi odločitev Turčije, da namesto ameriškega obrambnega sistema
patriot kupi ruski protiraketni sistem S-400. Zatrdil je, da njegov predhodnik Barack Obama Ankari ni želel prodati sistema patriot.

Kot smo poročali, je Macron v nedavnem pogovoru za britanski tednik Economist izjavil, da je Nato "možgansko mrtev", ker da kot celota ni sposoben strateškega razmišljanja. Kritike so letele predvsem na račun Turčije in njenega posredovanja na severu Sirije, pa tudi na to, da je Trump z umikom ameriških vojakov iz Sirije ogrozil mednarodno koalicijo proti džihadistom Islamske države. V drugih članicah zavezništva so ocene francoskega predsednika označili za pretirane, vendar je po drugi strani odprl razpravo o reformiranju zavezništva.

Macron obtožuje Turčijo, da sodeluje z zavezniki IS-ja

Macron je po srečanju s Trumpom dejal, da se zaveda, da je njegova izjava dvignila veliko prahu, a da še vedno stoji za svojimi besedami. Ob tem je Turčijo obtožil, da sodeluje z državami, ki podpirajo Islamsko državo. "Skupni sovražnik danes so teroristične skupine. Žal mi je, da moram to reči, toda države, zbrane za mizo, očitno nimajo enake definicije za terorizem," je dejal na novinarski konferenci. "Ko pogledam Turčijo, se bojuje proti tistim, ki so se z ramo ob rami borili z nami proti IS-ju, občasno pa sodeluje tudi z državami, ki so podpirale IS," je bil kritičen Macron, ki je tudi zavrnil Trumpov poziv, naj sprejmejo svoje državljane, ki so se bojevali v vrstah IS-ja. Kot je dejal, to trenutno ni prioriteta, glavna naloga je boj proti Islamski državi, ki še ni poražena. Zavzel se je tudi za dialog z Rusijo. "Potreben je napredek v konfliktu med Rusijo in Ukrajino," je dodal Macron.

Foto: Reuters

Trump je bil glede reševanja konflikta na vzhodu Ukrajine optimističen. "Mislim, da so srečanja z Rusijo in Ukrajino zelo pomembna," je poudaril. "Mir je potreben, ker se že predolgo bojujejo. Mislim, da so možnosti za to velike," je dejal.

70 let zveze Nato

"Ob slovesnostih ob tem dogodku je glavno vprašanje – ali je res čas za praznovanje ali ljudje mislijo, da se utapljamo," se je vprašal neimenovani evropski diplomat. A generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg vztraja, da je zavezništvo dobrega zdravja in da se je še okrepilo pri svoji glavni nalogi – obrambi Evrope. "Srečujemo se s protislovjem – seveda so med nami razhajanja, a v resnici smo bolj povezani in složni, kot smo bili številna leta prej," je dejal.

Voditelji 29 članic zveze Nato, med njimi slovenski premier Marjan Šarec, so s slovesnim sprejemom pri britanski kraljici Elizabeti II. v Buckinghamski palači počastili 70. obletnico vzpostavitve Severnoatlantskega zavezništva, pozneje pa jih je na večerji sprejel tudi britanski premier Boris Johnson.

Bolj vsebinski del vrha voditelje čaka v sredo. Po kar nekaj javnih razprtijah med največjimi članicami je v Londonu pričakovati predvsem iskanje in potrjevanje enotnosti Nata, ki je bil ustanovljen 4. aprila 1949 v Washingtonu, v Londonu pa so na današnji dan pred 70 leti vzpostavili prvi sedež te tedaj 12-članske organizacije kolektivne obrambe.

Nato je imel ob ustanovitvi leta 1949 12 članic, zdaj jih ima 29. Med njimi je tudi Slovenija. Foto: Reuters

Putin za sodelovanje z Natom
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sicer kritičen do širitve severnoatlantskega zavezništva, je danes dejal, da je Rusija pripravljena sodelovati z Natom. Kot je dejal na srečanju vrha ruske vojske v ruskem letovišču Soči ob Črnem morju, je bila širitev Nata nepotrebna, saj po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 Moskva ni bila več grožnja. Putin je še menil, da je širitev Nata grožnja Rusiji, a upa, da bo prevladal interes za skupno varnost. Kljub napetostim je Rusija po njegovih besedah pripravljena še naprej sodelovati z Natom. "Že večkrat smo izrazili pripravljenost za skupen odziv na resnične grožnje, vključno z mednarodnim terorizmom, krajevnimi oboroženimi konflikti in nevarnostjo nenadzorovanega širjenja orožja za množično uničenje," je poudaril Putin po poročanju ruskih medijev.

ZDA bodo prispevale manj, Nemčija in Kanada več

V ospredju londonskega vrha naj bi bile znova razprave o pravičnejši delitvi bremen, torej o izdatkih držav za obrambo. Pri tem je glasen predvsem ameriški predsednik Trump, ki javno kritizira evropske zaveznice, ki po njegovem prepričanju za skupno obrambo ne prispevajo dovolj. Tu bi se lahko na tnalu znašla tudi Slovenija, ki je z 1,04 odstotka BDP-ja za leto 2019 na dnu lestvice držav po tem merilu. Slabši so le še Španija, Belgija in Luksemburg.

Voditelji so se že dogovorili o proračunu Nata za obdobje 2021–2024, pri katerem bo nekaj sprememb. Nemčija bo tako z letom 2021 svoj prispevek v proračun za delovanje zavezništva povečala s 14,8 odstotka na 16,35 odstotka, prispevek ZDA pa se bo z 22,1 odstotka znižal na 16,35 odstotka.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razburkal z izjavo, da je zveza Nato "možgansko mrtva". Foto: Reuters

Stoltenberg je prejšnji teden ob predstavitvi podatkov izrazil optimizem, ker se izdatki povečujejo že peto leto zapored in ker cilj, da bi do leta 2024 za obrambo namenjali dva odstotka BDP-ja, dosega že devet članic.

Johnson: Najuspešnejše zavezništvo v vojaški zgodovini

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred slovesnostjo v Londonu izjavil, da je nujno, da se Nato prenovi, in poudaril, da Turčija pričakuje podporo zavezništva v boju proti terorizmu. Britanski premier Boris Johnson, gostitelj dvodnevnega vrha, pa bo po napovedih v svojem govoru pozval k enotnosti zavezništva. Kot poroča BBC, je Johnson prepričan, da je Nato "najvzdržljivejše in najuspešnejše zavezništvo v vojaški zgodovini ter da se uspešno prilagaja spreminjajočim se nevarnostim". "Nato je temelj evroatlantskega zavezništva, ki varuje milijardo ljudi," je dejal njegov predstavnik.

Manj razhajanj je pričakovati v razpravi o drugih temah, pomembnih za varnostni položaj v evroatlantskem prostoru. Med drugim naj bi se posvetili krepitvi boja proti terorizmu, katerega tarča je bil pred dnevi znova London. Pričakovati je tudi razprave o odnosih z Rusijo in krepitvi odvračalne drže Nata. Posvetili naj bi se tudi vse hitrejši vojaški krepitvi Kitajske.

Napetost med Erdoganom in Macronom

Voditelji Francije, Nemčije, Turčije in Velike Britanije se bodo danes sešli še na posebnem srečanju o položaju v Siriji in reševanju nesoglasij, ki so nastala zaradi turške ofenzive proti sirskim Kurdom. Ker se Ankara o tem niti ni posvetovala z drugimi zaveznicami Nata, je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da je Nato "možgansko mrtev", Erdogan pa mu je užaljeno odvrnil, da je on tisti, ki je "možgansko mrtev", in ga obtožil, da je njegovo razumevanje terorizma "bolno in plitko".

Zveza Nato praznuje 70 let