Predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec se je v Londonu udeležil srečanja voditeljev članic zveze Nato, ki je bilo sklepno dejanje zaznamovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Foto: UKOM

"Na koncu smo se vsi strinjali, da imamo skupne vrednote in da želimo delati za demokracijo," je Šarec povzel zasedanje Severnoatlantskega sveta na ravni voditeljev držav članic. Razprava voditeljev je bila po njegovih besedah konstruktivna, posvečena varnosti, enotnosti in solidarnosti. "To je bistvo tega srečanja, ki je bilo sicer namenjeno obeležitvi 70. obletnice zavezništva," je opisal slovenski premier.

Voditelji kljub razhajanjem potrdili enotnost Severnoatlantskega zavezništva

Nato v reformni proces?

Kot je po vrhu sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, so se voditelji dogovorili, da bodo zagnali reformni proces za okrepitev politične dimenzije Nata.

Pred vrhom so se namreč pokazala precejšnja razhajanja, zlasti glede turške ofenzive na severu Sirije proti tamkajšnjim Kurdom, glavnim zaveznikom v boju proti džihadistom Islamske države na tem območju. Med najbolj razočaranimi je predvsem francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je Nato "možgansko mrtev", ker da ni sposoben skupnega strateškega premisleka.

Tudi Šarcu se zdi strateški premislek potreben. "Po 70 letih neke organizacije, ki je bila ustanovljena zaradi Varšavske zveze, ki je že zdavnaj ni več, so tu novi izzivi. Gre za terorizem, kibernetsko vojskovanje, za krizna žarišča ... In zagotovo je potreben strateški razmislek, kako naprej in kako lahko vsaka članica prispeva po svojih močeh," je dejal.

Odbor za obrambo zavrnil predlog umika slovenskih vojakov iz Afganistana

Izdatki držav za obrambo tokrat niso bili v ospredju

Ena glavnih tem so običajno tudi izdatki za obrambo, pri čemer so pričakovali predvsem odzive ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je najglasnejši kritik evropskih držav, da ne plačujejo dovolj za skupno obrambo. Evropske članice že pet let povečujejo svoje izdatke za obrambo, a cilj dveh odstotkov BDP-ja ob ZDA za zdaj izpolnjuje le še osem držav. Slovenija je z 1,04 odstotka BDP-ja na dnu seznama po tem kriteriju; manj prispevajo le še Španija, Belgija in Luksemburg.

Tokrat Trump tega vprašanja ni poudarjal in je bil po Šarčevih besedah zelo konstruktiven in umirjen v svojem nagovoru. Tudi nihče drug ni nikogar kritiziral ali izpostavljal, je še povedal Šarec.

Glede razprave o pravičnejši delitvi bremen je dejal, da Slovenija obrambne izdatke vztrajno povečuje. "To nameravamo delati tudi v prihodnje. Od leta 2014 do 2019 smo sredstva nominalno povečali za 28 odstotkov, tako da smo kar dobri, kar se tega tiče," je poudaril.

"Obrambni stroški in vse, kar je s tem povezano, pa niso samo zaradi ZDA in zato, da ne bomo kje okregani, ampak zaradi nas samih. Mi sami moramo svoje obrambne sile usposobiti do te mere, da bodo na tisti ravni, kot si vsi želimo in kot si naša država navsezadnje tudi zasluži," je še poudaril Šarec.

Dodal je še, da je zelo pomembno, "da kot članica zavezništva opravljamo naloge tako, kot se od nas pričakuje". "Pred leti smo se odločili za zvezo Nato. Odločili smo se tudi, da bomo imeli Slovensko vojsko, zato je prav, da delamo naprej v tej smeri."