Negotove razmere glede epidemije covida-19 povzročajo vse večje skrbi turistom, ki oklevajo z rezervacijo poletnega dopusta, in turistično najbolj priljubljenim državam, kot sta Grčija in Hrvaška.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Države sprejemajo različne strategije za oživitev turističnega sektorja, ki je med najbolj prizadetimi v epidemiji. Že lanska poletna sezona je bila močno pod pričakovanji oz. rezultati preteklih sicer rekordnih let, nič bolje pa ne kaže tudi za letošnjo. Za države, ki so močno odvisne od turizma, je zdaj glavna polemika, kakšna pravila bodo glede prehajanj mej veljala v prihodnjih mesecih. EU se dogovarja za enoten sistem na ravni povezave, nekatere države sklepajo še dvostranske sporazume glede lažjega prehajanja mej za njihove državljane.

Negativen izvid hitrega testa, PCR-testa, karantena ‒ prakse so različne

Za zdaj se med državami pravila zelo razlikujejo: nekatere za vstop v državo zahtevajo negativen izvid PCR-testa, druge so uvedle obvezno karanteno (Italija, Irska), v tretjih zadošča negativen izvid hitrega testa. Enega najstrožjih ukrepov za prihode ima Irska, ki je za prihode iz vrste držav kot edina od držav članic EU-ja uvedla obvezno hotelsko karanteno, ki traja 14 dni, ob negativnem testu se lahko prekine po 10 dneh. Kot zadnje je na seznam več kot 70 držav, iz katerih je ob prihodu na Irsko karantena obvezna, dodala še ZDA, Kanado, Belgijo, Francijo in Italijo. Poleg tega bo Irska za vse prihode iz tujine zahtevala testiranje na covid-19 pet dni po prihodu, ob tem, da že zahteva negativen izvid testa ob prihodu v državo. Strogo zaprtje, ki ga je Dublin uvedel konec decembra, je privedlo do tega, da ima Irska eno najnižjih incidenc. Številni opozarjajo, da vlada, ki pravi, da bo karantena obvezna le nekaj mesecev, nima strategije, kako bo poleti rahljala pravila glede karantene.

Nataša Pirc Musar: Pri cepilnih potnih listih vidim več težav kot koristi

Različne so tudi časovnice glede veljavnosti testov: v nekaterih državah za vstop v državo PCR-test ne sme biti starejši od 72 ur, v drugih 48 ur, v tretjih je dovolj negativen izvid hitrega testa. Potem so tu še pravila ob vrnitvi v domovino: nekatere države za državljane, ki prihajajo iz tujine, zahtevajo obvezno karanteno. Pri tem še dodatno težavo predstavlja čas potovanja: če potujete v ponedeljek ali torek in morate zato PCR-test narediti v soboto ali nedeljo, se lahko znajdete v škripcih, saj jih konec tedna delajo v manj institucijah, zgodi pa se tudi, da izvid testiranja prejmete pozneje kot napovedano.

Močna podražitev počitnic zaradi testiranja

Spet svoja zgodba je cena testiranja: v Sloveniji se cene gibljejo od 60 pa do 110 evrov. Za potovanje za 4-člansko družino z dvema najstnikoma to pomeni dvig stroškov od najmanj 240 pa celo do 440 evrov.

Kaj bo s cepilnim potnim listom? Kaj bo s prebolevniki? Kako dolgo bo veljalo potrdilo o cepljenju ali prebolelosti? Vprašanj je veliko, odgovori kapljajo počasi, poletna sezona pa je tik pred vrati. Očitno se bo večina za počitnice odločila v zadnjem hipu, kar je velik preobrat od preteklih let, ko je bila že februarja tema marsikaterega pogovora ob kavi ravno izbira poletne destinacije.

Na lanski fotografiji prazna plaža Porto Katsiki na otoku Lefkada v Grčiji. Foto: Reuters
Na lanski fotografiji prazna plaža Porto Katsiki na otoku Lefkada v Grčiji. Foto: Reuters

Preverite, kaj vam nudi sklenjeno zavarovanje

Posebno poglavje, o katerem bomo v prihodnjih tednih še govorili, predstavljajo zdravstvena zavarovanja: nekatere zavarovalnice v primeru okužbe v tujini krijejo stroške karantene, nekatere tako obolelemu kot njegovim svojcem, druge zavarovalnice krijejo le stroške bolnišničnega zdravljenja, torej le, kadar zavarovanec zaradi okužbe potrebuje sprejem v bolnišnico. Zato je treba podrobno prebrati drobni tisk oziroma se pozanimati, kaj natančno vključuje zavarovalna polica.

Znotraj EU-ja na pot s QR-kodo?

Kot smo že večkrat poročali, so evropski voditelji podprli t. i. zeleni digitalni certifikat, s katerim želijo državljanom EU-ja omogočiti potovanja "brez diskriminacije". Po načrtih naj bi ga uvedli do poletja, zato so voditelji pozvali k urgentnemu urejanju pravnih in tehničnih izzivov za njegovo uvedbo. V skladu z načrti bo certifikat, bodisi v digitalni ali papirnati obliki, omogočil potovanje znotraj sedemindvajseterice držav vsem osebam, ki so bile cepljenje proti covidu, ki so bile na testiranju negativne ali pa so bolezen nedavno prebolele. Bruselj želi v projekt vključiti tudi Norveško, Islandijo in Švico, ki niso članice Unije. Ključni del certifikata bo QR-koda, grafična koda, ki bo vsebovala osebne podatke.

Kot sta pred dnevi opozorila evropski odbor za zaščito podatkov (EDPB) in evropski nadzorni organ za zaščito podatkov (EDPS), pa je treba zagotoviti pravno podlago, ki bo zagotovila, da bodo zbrani podatki o cepljenju nujni in proporcionalni. Kot navaja Reuters, sta organa posvarila pred uporabo teh podatkov v potovalnih dokumentih za oblikovanje centralne evropske baze.

Države si želijo do poletja precepiti čim večji delež prebivalstva. Foto: Reuters
Države si želijo do poletja precepiti čim večji delež prebivalstva. Foto: Reuters

Države, ki so v veliki meri odvisne od turizma, kot so Grčija, Španija in Portugalska, upajo, da bodo certifikati o cepljenju pomagali oživiti mednarodni turizem in rešili letošnjo poletno sezono.

Nekatere države si prizadevajo za širši evropski pristop k temu, medtem ko nekatere druge načrtujejo nacionalne sheme. Vodja EDPS-ja Wojciech Wiewiorowski je ob tem poudaril, da bi morala biti uporaba tovrstnega dokumenta omejena le na čas pandemije, potem pa bi jih morali uničiti. "Jasno je treba povedati, da predlog ne dovoljuje oblikovanja kakršne koli centralne baze osebnih podatkov na EU-ravni in tudi ne sme voditi k temu," je opomnil.

Obe instituciji ob tem pojasnjujeta, da naj države članice EU-ja dovolijo tri tipe certifikatov o cepljenju: 1. za osebe, ki so bile cepljenje, 2. za osebe, ki so prebolele covid in 3. za osebe, ki so bile testirane. Na ta način se bodo izognile diskriminaciji na osnovi zdravstvenih podatkov, kar bi pomenilo kršitev osnovnih pravic.

Države ubirajo različne strategije, kako poleti privabiti turiste

Malta se je odločila, da bo tujim obiskovalcem, ki bodo poleti prišli na ta sredozemski otok vsaj za tri dni, ponudila do 200 evrov. Finančno "nagrado" za prihod na otok bodo lahko turisti unovčili neposredno pri rezervaciji lokalnega hotela. Turisti, ki bodo rezervirali bivanje v 5-zvezdičnem hotelu, bodo od malteških turističnih oblasti prejeli 100 evrov, še 100 jih bo prejel hotel. Tisti, ki bodo izbrali hotel s štirimi zvezdicami, bodo upravičeni do skupno 150 evrov, tisti v 3-zvezdičnem hotelu pa bodo prejeli po 100 evrov. Finančne spodbude bodo za 10 odstotkov višje ob rezervacijah na otoku Gozo, tri kilometre severno od glavnega otoka. "Cilj načrta je, da bodo malteški hoteli konkurenčni, ko se bo mednarodni turizem znova zagnal," je še pojasnil malteški minister za turizem Clayton Bartolo. S shemo finančne spodbude naj bi počitnice olajšali približno 35.000 turistom.

Maltežani pričakujejo, da bo letošnja turistična sezona boljša od lanske. Foto: Reuters
Maltežani pričakujejo, da bo letošnja turistična sezona boljša od lanske. Foto: Reuters

Kot je v petek še naznanil minister, naj bi večino omejitev zaradi epidemije umaknili do 1. junija. Po podatkih malteških oblasti prihodki iz turizma, posredni in neposredni, predstavljajo 27 odstotkov malteškega gospodarstva, ki pa mu je pandemija zadala hud udarec. Leta 2019 je državo obiskalo več kot 2,7 milijona tujih turistov, po izbruhu epidemije pa je upadlo za več kot 80 odstotkov. Ob tem je malteški minister za turizem še dodal, da se z britanskimi kolegi pogovarja o spodbuditvi potovanj Britancev, ki predstavljajo tretjino turistov na Malti.

Malta ima sicer najvišji odstotek cepljenih prebivalcev v Evropski uniji, vsaj en odmerek je prejelo že 42 odstotkov odraslih. Oblastem je uspelo krivuljo obrniti močno navzdol, trenutno je pozitivnih okoli 2,6 odstotka testov. Malteške oblasti, tako kot še nekaj drugih turistično močnih držav, pozivajo Bruselj, naj uvede cepilni potni list in tako olajša potovanje.

Grčija najprej cepila prebivalce otokov, začetek sezone maja?

Grčija je med evropskimi državami, ki so najbolj odvisne od turizma, ta predstavlja petino grškega gospodarstva. Lanska sezona je bila zanje seveda slabša od prejšnjih, vseeno pa so ob strogih ukrepih in tudi zagotovilu, da stroški morebitne karantene ob okužbi bremenijo grško stran, vseeno privabili številne turiste iz vse Evrope. Tudi letos so se oblasti kljub negotovim napovedim strateško lotile priprav na poletno sezono. Ta bi se običajno začela aprila, lani se je komaj julija, letos pa računajo na sredino maja.

Kot že omenjeno, so Grki med najglasnejšimi zagovorniki potrdil o cepljenju ali cepilnih potnih listov. Za BBC je pred dnevi grška ministrica za kulturo Lina Mendoni dejala, da so potrdila o cepljenju zelo pomembna zaradi občutka varnosti.

Grške oblasti načrtujejo, da bodo do poletja cepili vse turistične delavce, najprej pa so cepili prebivalce manjših otokov, za katere načrtujejo, da bodo označeni kot področja brez covida (covid-free). Ob tem je tudi praktični vidik, da so na manjših otokih cepili vse prebivalce: ne bi bilo namreč smiselno, da bi medicinske ekipe pošiljali večkrat na otoke, da bi enkrat cepili eno starostno skupino, drugič drugo.

Lindos na Rodosu. Foto: Shutterstock
Lindos na Rodosu. Foto: Shutterstock

Fourni, Halki, Simi, Ereikousa in več deset drugih manjših otokov v Egejskem in Jonskem morju z manj kot 1000 prebivalci so bili tako že cepljenji. Kot prvega so v celoti cepili otok Kastellorizo, najbolj oddaljen grški otok, ki leži na najbolj vzhodnem delu Dodekaneških otokov. Na njem živi 500 prebivalcev, poroča Politico. "Praktično vsi od 20 do 94 let so bili cepljeni. Zaradi tega smo bolj optimistični in brez skrbi tako zaradi svojega zdravja kot ljudi okoli nas," je dejal namestnik župana otoka Stratis Amygdalos. Kot je dejal, letos opažajo obraten trend kot lani ob tem času: takrat so začeli vračati avans turistom, ki so zaradi širjenja novega koronavirusa odpovedovali počitnice, letos pa prejemajo klice potencialnih strank, kar jih navdaja z optimizmom.

Leta 2019 se je v grško turistično malho nateklo 18 milijard evrov, lani pa komaj 4,28 milijarde. Po podatkih grškega inštituta za turizem se je lani število turistov zmanjšala za kar 76,5 odstotka na le 7,4 milijona. Grško gospodarstvo, ki se še vedno ni pobralo od deset let dolge recesije, ko se je skrčilo za 8,2 odstotka. "Edino, kar lahko rečem z gotovostjo, je, da bo letošnje leto boljše od lanskega," je v pogovoru za Politico dejal grški minister za turizem Harry Theocharis. "Lani nam je ob veliko težjih okoliščinah uspelo, da smo odprli državo in ohranili nujno ravnotežje. Letošnje leto bomo ob več orodjih in več podatkih in z večjim zaupanjem v program cepljenja dosegli veliko boljše izide."

Tudi dvostranski sporazumi glede prehajanja turistov

Grške oblasti so marca podpisale dogovor z Izraelom, da bodo cepljenim dovolili svobodno potovanje med državama, podoben dogovor pa želijo Atene skleniti tudi z drugimi državami, med njimi Združenim kraljestvom in Srbijo. Kljub optimizmu pa je jasno, da bodo potovanja, ko bodo spet stekla ‒ Atene računajo na 14. maj ‒, še vedno zelo drugačna, kot so bila pred epidemijo.

Danska s coronapasom ...

Kot rečeno, so nekatere države uvedle svoje različice cepilnih potnih listov. Danska je ta teden uvedla t. i. coronapas, ki od velike noči velja za potovanje znotraj države, pozneje pa bi ga lahko uporabili tudi za mednarodna potovanja. Podobno kot več drugih držav je Danska že prižgala zeleno luč za digitalni sistem, imenovan NemID, na katerega se veže tudi coronapas. NemID omogoča danskim državljanom dostop do več različnih spletnih platform, med njimi tudi digitalnih potrdil o zdravstvenem stanju in izidu testiranj, poroča BBC. Coronpas bo po načrtih danskih oblasti igral ključno vlogo po odpravi ukrepov, večina naj bi se jih končala 21. maja, ko bodo cepljene vse zdravstvene skupine z velikim tveganjem in državljani, starejši od 50 let. Zdaj lahko z njim državljani obiščejo frizerja, kozmetični salon ali avtošolo.

Foto: EPA
Foto: EPA

... Izraelci z zelenim listom

Svoj sistem so uvedli tudi Izraelci, ki imajo najvišjo precepljenost na svetu, dva odmerka je dobila že več kot polovica državljanov. T. i. zeleni list (green pass), ki je na voljo v digitalni ali papirnati obliki, dobi vsakdo, ki je bil polno cepljen ali je prebolel covid-19, z njim pa lahko vstopa v hotele, telovadnice, gledališča in druge ustanove. Izraelci so že sklenili dogovor z Grčijo in Ciprom, da bodo izraelski državljani z zelenim listom potovali v ti dve državi.

Britanci nestrpno čakajo na 17. maj

Negotovo v poletje zrejo tudi Britanci, za katerimi je zelo težka zima. Epidemija je od lani nič več članico EU-ja močno prizadela. Potrdili so več kot 4,36 milijona okuženih, umrlo je več kot 127.000 ljudi. Razmere so se v zadnjih tednih ob pospešenem cepljenju vendarle umirile in Britanci že pogledujejo proti poletju. A kot kaže, bo glede potovanj več jasno na začetku maja, kot možen datum za začetek mednarodnih potovanj navajajo 17. maj. Trenutno so potovanja v tujino prepovedana.

Številne turistične agencije so zaradi tega, ker vlada še ni sprejela odločitev glede potovanj, odpovedale aranžmaje do konca junija, številne letalske družbe so do takrat odpovedale polete. Tretja največja družba po številu prepeljanih potnikov, Jet2, je odpovedala polete in aranžmaje do 24. junija. "Negotovost je ubijajoča."

Nekatere družbe in potovalne agencije sicer upajo, da se bodo 17. maja določene destinacije sprostile, a hkrati opominjajo, da bodo stroški obveznega testiranja, ki bodo dvignili ceno počitnic, negativno vplivali na povpraševanje. V Jet2 ocenjujejo, da bodo za štiričlansko družino stroški testov v povprečju predstavljali petino celotnih stroškov za počitnice.

Veliki grški turistični načrt: Odprli se bomo, s cepilnimi listi ali brez

Britanski semafor države razvršča med rdeče, oranžne in zelene

Britanska vlada je sicer predlagala uvedbo semaforja, države bi bile glede tveganja za covid-19 uvrščene v tri kategorije: rdečo, oranžno in zeleno. Za vrnitev britanskih turistov iz zelene države bo potreben PCR-test (stane okoli 100 funtov), in sicer 2. dan po vrnitvi, tisti, ki se bodo vrnili iz oranžnih in rdečih, pa bodo morali tudi v karanteno. Med destinacijami, ki bi lahko bile na zelenem seznamu, so Portugalska, Malta, Izrael, Barbados, Maldivi in Gibraltar. Na oranžnem seznamu naj bi bili po poročanju Standarda Španija, Grčija in Turčija, prav tako tudi Ciper. Za države na oranžnem seznamu bo veljalo, da bodo morali turisti ob vrnitvi iz teh držav za 10 dni v samoizolacijo na domu, razen če 5 dni po vrnitvi opravijo test in je ta negativen. Na PCR-test bodo morali pred odhodom v tujino ter potem 2. in 8. dan po vrnitvi v Združeno kraljestvo. Turisti, ki se bodo vrnili iz držav na rdečem seznamu, pa bodo morali za 11 dni v karantenski hotel, za kar bodo morali plačati okoli 1750 funtov.

Največja britanska letalska družba easyJet se je kritično odzvala na napoved, rekoč, da to pomeni, da si bodo počitnice v tujini lahko privoščili le bogatejši, saj bodo stroški testiranja v nekaterih primerih višji od samih letalskih kart. Britanci so sicer navdušeni uporabniki nizkocenovnih letalskih družb, so pa tudi med evropskimi turisti, ki na počitnicah zapravijo največ denarja, zato so zelo zaželeni gostje. Leta 2019 se je na počitnice v tujino odpravilo več kot 6 od 10 Britancev, poroča Reuters. Letalske družbe so vladi predlagale, da bi glede testiranja dovolila tudi cenejše hitre teste in da se tistim, ki so že bili cepljeni, ne bi bilo treba testirati.

Iz TUI-ja, največjega podjetja za turistične počitnice na svetu, so sporočili, da bodo britanskim strankam, ki so načrtovale počitnice med 17. majem in koncem julija, omogočili brezplačno spremembo datumov, za odpoved aranžmajev v tem obdobju pa se v agenciji za zdaj še niso odločili.

Britanski minister za promet Grant Shapp je zagotovil, da si v vladi prizadevajo za cenejše testiranje za potovanje. "V vladi si želimo znižati te stroške in med procesa tudi pregledati, kakšne so možnosti za spremembo testiranja," je povedal za BBC.

Dubrovnik, v katerem se je v preteklih letih trlo turistov, je lansko poletje bolj kot ne sameval. Foto: Pixabay
Dubrovnik, v katerem se je v preteklih letih trlo turistov, je lansko poletje bolj kot ne sameval. Foto: Pixabay

Kaj načrtujeta Hrvaška in Italija?

In kako je z našima sosedama, ki sta obe zelo priljubljena turistična cilja? Hrvaška je bila lani med državami, ki so vseeno privabile največ turistov, a še zdaleč manj kot v preteklih letih. Letos z optimizmom zrejo v prihodnje mesece. Kot je pred dnevi dejala hrvaška ministrica za turizem in šport Nikolina Brnjac, je hrvaški turistični sektor popolnoma pripravljen na začetek množičnejših potovanj. Na začetku leta so začeli projekt Safe Stay in Croatia (Hrvaška, vaša varna destinacija), s katerim so določili varnostne protokole v turizmu in povezanih dejavnostih. Od prvega aprila je prehod meje na Hrvaško mogoč tudi ob predložitvi negativnega hitrega antigenskega testa (HAT), ob predložitvi ustreznega potrdila o prebolelosti covida-19 ali s potrdilom o cepljenju.

Kot je napovedala ministrica, bodo poleti testiranja organizirali v turističnih središčih, in sicer tako hitre teste kot PCR-teste. Pred vstopom na Hrvaško bodo morali turisti predložiti dokaz o rezervaciji oz. plačilu nastanitve v državi. Hitri ali PCR-test bodo morali opraviti v 48 urah po vstopu na Hrvaško. V državo bo vstop dovoljen tudi osebam, ki bodo predložile potrdilo o cepljenju, in sicer mora biti razvidno, da so drugi odmerek cepiva prejele najmanj 14 dni pred prihodom, potrdilo o prebolelosti pa mora izkazovati, da je bila oseba okužena manj kot 6 mesecev pred prihodom na Hrvaško.

Prizori iz Benetk, ki se še leta ne bodo ponovili. Foto: Reuters
Prizori iz Benetk, ki se še leta ne bodo ponovili. Foto: Reuters

V Italiji začetek turistične sezone 2. junija?

V Italiji je za vstop v državo potreben negativen izvid testa, hitri ali PCR, star največ 48 ur, kljub temu pa morajo obiskovalci v 5-dnevno karanteno. Po petih dneh sledi novo testiranje.

Podobno kot Grčija se je tudi Italija, v kateri turizem predstavlja 13 odstotkov BDP-ja, odločila za prednostno cepljenje prebivalcev manjših otokov. V ta namen so italijanske oblasti že začele pogovore z župani otokov. Tako naj bi najprej izvajali posebni prioritetni protokol na otokih Capri, Ischia in Procida. Francesco Forgione, župan arhipelaga Egadi, je po poročanju Forbesa pozval, naj se Italija obnaša podobno kot Grčija in da naj Sicilija pri tem prevzame pobudo. Forgione je bil sicer tudi prvi župan, ki je vodjo nacionalne strategije za cepljenje Francesca Figliuola pozval, naj bodo manjši otoki prioriteta pri cepljenju.

Na četrtkovi večerni novinarski konferenci je italijanski premier Mario Draghi po poročanju the local.it dejal, da še ni bil določen datum za odprtje poletne sezone, izrazil pa je upanje, da bi se to lahko zgodilo na začetku junija. "Upajmo, mogoče celo prej, kdo ve," je dejal Draghi, ob tem pa zavrnil namige, da naj bi nad letošnjo poletno sezono že dvignili roke. "2. junija je državni praznik in to bi lahko bil začetek," je predtem dejal italijanski minister za turizem Massimo Garavaglia. "Nekatere storitve, kot je recimo brivec, se da odpreti čez noč. Drugih, recimo velikih hotelov, se ne da. Spremljati moramo zdravstvene podatke in se na njihovi osnovi potem odpreti takoj, ko bo to možno."

Rimski Kolosej. Foto: Reuters
Rimski Kolosej. Foto: Reuters