"Hrvaški danes vlada nadzorovan sistem, v katerem se na oblasti izmenjujeta dve najmočnejši stranki s svojimi trgovinskimi partnerji," je bil glasbenik v videoposnetku ob najavi svoje kandidature na Facebooku kritičen do obstoječe oblasti.

Ob morebitni zmagi na predsedniških volitvah si bo prizadeval za ustavne spremembe, po katerih bi predsednik lahko razpisoval zakonodajne referendume, sklical seje vlade, imel pravico do veta na sprejetje zakonodaje do odločitve ustavnega sodišča in predlagal kandidate za sodnike ustavnega sodišča.

Doktor ekonomije sicer ni brez političnih izkušenj, saj je bil v preteklosti hrvaški konzul na Madžarskem. Leta 2008 je bil nekaj mesecev poslanec stranke HDZ-ja, iz katere je potem razočaran izstopil.

Kandidaturo za predsednika je že najavil tudi nekdanji premier Zoran Milanović s podporo socialdemokratske stranke (SDP). Ustanovitelj stranke Živi zid Ivan Pernar je pred dvema tednoma prav tako napovedal predsedniško kandidaturo, ob tem pa izstopil iz stranke in napovedal ustanovitev nove.

Prva sta predsedniško kandidaturo napovedala nekdanji sodnik in ustanovitelj Neodvisne stranke Mislav Kolakušić, ki je na evropskih volitvah bil izvoljen tudi za evroposlanca ter doktorica znanosti Katarina Peović, ki jo je Radnička fronta kot svojo kandidatko napovedala že decembra lani.

Kolinda Grabar-Kitarović ima podporo stranke

Trenutna predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki se ji mandat izteče februarja prihodnje leto, še premišljuje o vnovični kandidaturi. Na Facebooku je zapisala, da se bo odločila do začetka avgusta. Premier Andrej Plenković je na 30. obletnici vladajoče stranke HDZ predsednici zagotovil polno podporo stranke in se zavzel za njeno vnovično kandidaturo.

Politični analitiki po poročanju regionalne televizije N1 ocenjujejo, da bi se v drugi krog predsedniških volitev, napovedanih za konec letošnjega leta, najverjetneje uvrstila prav Škoro in Grabar-Kitarovićeva.