Zoran Milanović z ženo, ko je postalo jasno, da je zmagal na predsedniških volitvah. Foto: EPA
Zoran Milanović z ženo, ko je postalo jasno, da je zmagal na predsedniških volitvah. Foto: EPA

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah ima Milanović neulovljivo prednost dobrih sto tisoč glasov pred Kolindo Grabar-Kitarović. Prejel je nekaj manj kot 53 odstotkov glasov.

Kandidat socialdemokratov in še 12 političnih strank se je na svoji strani na Facebooku na kratko zahvalil vsem, ki so ga podpirali, odkar je pred pol leta napovedal predsedniško kandidaturo.

HDZ priznal poraz

Predsednik hrvaškega parlamenta in generalni sekretar HDZ-ja Gordan Jandroković je za

komercialno televizijo RTL medtem priznal, da vzporedne raziskave ne kažejo v prid njegovemu taboru. "Razlika je prevelika," je povedal Jandroković.

Znana je tudi večina glasov iz tujine, kjer je sicer gladko slavila Kolinda Grabar-Kitarović, ki je osvojila dobrih 43 tisoč glasov, Milanović pa le slabih šest tisoč glasov, poroča Index.

Vzporedni izidi kažejo na zmago Milanovića

Volilno pravico je imelo okoli 3,8 milijona hrvaških državljank in državljanov. Nekaj več kot 6.400 volišč je bilo odprtih od 7. do 19. ure.

Drugega kroga volitev se je do 16.30 udeležilo 43,52 odstotka volivcev, kar je skoraj za pet odstotnih točk oziroma 190.000 volivcev več kot v prvem krogu 22. decembra.

Urejanje sporov s Slovenijo prednostna naloga Milanovića

Milanović je v predvolilni kampanji napovedal, da bo urejanje sporov s Slovenijo njegova prednostna naloga, ko bo prevzel vodenje države. Večkrat je poudaril, da je Slovenija, ne glede na odprta vprašanja, najbližja partnerica Hrvaške, posebej ko gre za sodelovanje v Evropski uniji. V kampanji so mu njegovi politični nasprotniki očitali, da ne more biti dober predsednik države, potem ko se ni izkazal kot predsednik vlade. Milanović je vodil SDP do prepričljive zmage na parlamentarnih volitvah leta 2011, ko je imela levosredinska koalicija zeleno luč tudi za drznejše poteze, da bi Hrvaško čim prej spravila iz gospodarske krize, a se je kot takratni premier odločil za politiko počasnih premikov, ki pa ni prinesla gospodarskega preobrata in izboljšanja življenjskega standarda. Po dvojnem porazu na rednih parlamentarnih volitvah leta 2015 in predčasnih volitvah 2016 je odstopil s položaja predsednika SDP-ja. Novembra 2016 je ustanovil svetovalno družbo EuroAlba Advisory. Njegove stranke so bile večinoma iz mednarodnih krogov.

Kolinda Grabar-Kitarović ob volilnem neuspehu. Foto: EPA
Kolinda Grabar-Kitarović ob volilnem neuspehu. Foto: EPA

Verbalni napad na Milanovića

Milanović je oddal glas nekaj pred 11. uro v Zagrebu. Pri tem se je zgodil manjši incident, saj ga je verbalno napadel neki moški srednjih let, ki ga je označil za komunista, češ da laže in zavaja. Milanović je pred novinarji ocenil, da incident ni bil naključen ter da gre za provokatorja.

Sicer pa je vse pozval, naj se udeležijo volitev. Po njegovem mnenju ne gre za obračun s komer koli, pač pa za prizadevanje, da bi postali normalna država, v kateri bodo imeli vsi pravico kričati, čeprav ne bodo večina.

Mirneje je bilo, ko je v Zagrebu glas oddala Kolinda Grabar-Kitarović. Novinarjem je dejala, da je pomemben vsak glas. Poudarila je, da bodo volivci danes odločali o tem, kakšna bo Hrvaška v naslednjih nekaj letih.

"Pojdimo skupaj gradit Hrvaško, ki bo uspešnejša, v kateri bomo gradili boljšo družbo in v kateri bomo vsi bolj odgovorni", je dejala predsednica.

Najbolj nepredvidljive predsedniške volitve

Po poročanju hrvaških medijev so to najbolj nepredvidljive predsedniške volitve v novejši zgodovini Hrvaške. Ugibalo se je celo o tem, da bi lahko odločili glasovi državljanov v tujini, ki so večinoma na strani kandidatke HDZ-ja. Njej v prid naj bi šlo tudi dejstvo, da so številni volivci in volivke na smučanju v tujini, med njimi pa po ocenah prevladujejo podporniki leve sredine.

Zadnja raziskava javnega mnenja pred volitvami, ki jo je v petek objavila komercialna televizija Nova TV, je pokazala, da bi Milanovića, kandidata SDP-ja, podpira pa ga še 12 drugih strank, volilo 45 odstotkov volivcev, Kolindo Grabar-Kitarović pa 42 odstotkov.

Glasovanja v 47 državah

Volivci in volivke glasujejo tudi na 124 voliščih v 47 državah. V Sloveniji so lahko glasovali na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani.

Po hrvaških ocenah je v Bosni in Hercegovini vpisanih približno 93.000 hrvaških državljanov z volilno pravico, v Nemčiji pa nekaj manj kot 30.000.

V prvem krogu je približno tretjina od 131 hrvaških volivcev v Sloveniji glasovala za Milanovića, nekaj manj kot četrtina pa za Kolindo Grabar-Kitarović.