Grčija sicer delež v pristanišču prodaja v sklopu širše privatizacije, ki pa v državi na jugovzhodu Evrope ne poteka brez težav. Pristaniški delavci so zaradi prodaje stavkali več tednov. Foto: EPA
Grčija sicer delež v pristanišču prodaja v sklopu širše privatizacije, ki pa v državi na jugovzhodu Evrope ne poteka brez težav. Pristaniški delavci so zaradi prodaje stavkali več tednov. Foto: EPA

Privatizacija se je vlekla dolgo, grški premier Aleksis Cipras jo je ustavil, nato pa le popustil zahtevam za nove svežnje pomoči. Aprila je bil tako sklenjen dogovor o prodaji.

Novi lastnik največjega grškega pristanišča torej prihaja iz Kitajske. Za 51-odstotni delež bo plačal dobrih 280 milijonov evrov, po petih letih pa še slabih 90 milijonov evrov za dodatnih 16 odstotkov, Cosco pa se zavezuje tudi, da bo v naslednjih desetih letih v pristanišču, ki spada med največja kontejnerska in potniška v Evropi, izvedel za 350 milijonov evrov naložb.

V sredo je sicer nastal zaplet, saj so v koncernu opozorili, da pogoji prodaje, ki jih potrjujejo v parlamentu, niso v skladu s tistimi, ki so bili dogovorjeni z grško agencijo za privatizacijo.

Največji tranzitni center v južni Evropi
Koncern je sicer že od leta 2009 lastnik dveh kontejnerskih terminalov, posluje izjemno uspešno, bistveno bolje od države, promet je danes štirikrat višji. Zdaj pa želi ustvariti največji tranzitni center v južni Evropi. Prav napredek pri privatizaciji je pomemben pogoj za finančno pomoč evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada Grčiji, pristanišče Pirej pa je veljalo za državno srebrnino.

Številni zaposleni v državnih podjetjih se bojijo za službe, vrstijo se protesti in stavke, a grški premier je na petdnevni obisk Kitajske odšel tudi za to, da bi našel še kakšnega investitorja.

Kitajska, ki krepi gospodarske povezave z Evropo, ima velike načrte s tako imenovano "novo svilno potjo", Kitajci, ki tudi v Srbiji že gradijo mostove, ceste, spogledujejo se z rečnim prometom po Donavi, bi želeli vlagati tudi v sodobne železniške povezave, ključna je Pirej-Beograd-Budimpešta. Tako bi lahko na jugu Evrope odprli popolnoma novo in zelo močno vstopno točko, s katero bi osvajali notranji trg Evropske unije.

Boštjan Anžin, Radio Slovenija