Antonio Guterres je deveti generalni sekretar Združenih narodov. Portugalec je bil predtem visoki komisar za begunce (2005–2015) in velja za najuspešnejšega portugalskega premierja (1995–2002) od vrnitve demokracije v državi. Foto: Reuters
Antonio Guterres je deveti generalni sekretar Združenih narodov. Portugalec je bil predtem visoki komisar za begunce (2005–2015) in velja za najuspešnejšega portugalskega premierja (1995–2002) od vrnitve demokracije v državi. Foto: Reuters

Združeni narodi so v četrtek izdali poročilo, v katerem poudarjajo, kako naj človekove pravice vodijo odziv na krizo, ki je svet zajela zaradi izbruha pandemije novega koronavirusa na zdravstvenem, družbenem in gospodarskem področju. Antonio Guterres je poudaril, da sam virus ne diskriminira, zato pa so diskriminatorne njegove posledice.

Samo 30 držav dovoljuje izjeme za iskalce azila
"Vidimo nesorazmerne posledice na nekaterih skupnostih, vzpon sovražnega govora, ki napada ranljive skupine, in grožnjo varnostnih ukrepov s trdo roko, ki spodkopavajo zdravstvena prizadevanja,"
je dejal Guterres. V ZN-ovem poročilu je zapisano, da so migranti, begunci in notranje razseljeni ljudje še posebej ranljivi. Po podatkih Združenih narodov je meje zaprlo 131 držav sveta, samo 30 od teh pri tem dovoljuje izjeme za iskalce azila.

Kriza kot izgovor za represivne ukrepe
"V ozadju naraščajočega etnonacionalizma, populizma, avtoritarizma in pritiska na človekove pravice v nekaterih državah lahko kriza predstavlja izgovor za sprejemanje represivnih ukrepov za namene, ki niso povezani s pandemijo,"
je dejal Guterres in poudaril: "To je nesprejemljivo." Združeni narodi v poročilu sicer niso navedli nobenih konkretnih primerov tovrstnih ukrepov.

Velika večina svetta je uvedla takšne ali drugačne ukrepe samoosamitve, družbenega oddaljevanja in tudi čisto prave karantene. Foto: Reuters
Velika večina svetta je uvedla takšne ali drugačne ukrepe samoosamitve, družbenega oddaljevanja in tudi čisto prave karantene. Foto: Reuters

Guterres je vlade pozval, naj delujejo pregledno, odzivno in odgovorno, in opozoril, da sta državljanski prostor in svoboda tiska kritična. Portugalec na čelu ZN-ja je še povedal: "Najboljši odziv je takšen, ki se sorazmerno odzove na takojšnje grožnje, hkrati pa zaščiti človekove pravice in pravno državo."

V primežu najhujše krize po veliki depresiji
Po napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se svet spopada z grožnjo najhujše gospodarske krize po veliki depresiji 1929–1933. Pandemija novega koronavirusa, ki povroča respiratorno bolezen covid-19, je doslej potrjeno prizadela 2,57 milijona ljudi, več kot 178 tisoč ljudi pa je umrlo v obdobju zadnjih štirih mesecev, odkar je konec lanskega leta prišlo do izbruha v Vuhanu na Kitajskem.

Napetost, ki lahko sproži nemire
Poročilo ZN-ja navaja, da bo pandemija povzročila dodatne težave, "če ne bo ublažena, bo dvignila napetost in lahko sprožila državljanske nemire", kar bi lahko potem sprožilo močan varnostni odziv.

"Na koncu, nikoli ne pozabimo: grožnja je virus, ne ljudje," je končal svoj poziv generalni sekretar Združenih narodov.

Guterres svari pred zmanjševanjem človekovih pravic