"V tem času ni druge možnosti, vlada je tako slaba, da se je o njej in premierki Kosorjevi treba vsaj odprto pogovarjati," poudarja Milanović. Foto: EPA

Ker je opozicija pod zahtevo o glasovanju nezaupnice zbrala podpise več kot petine poslancev, je podpredsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks napovedal, da bo nezaupnica neposredno uvrščena na dnevni red tekoče seje brez razprave.

V skladu s hrvaško ustavo mora sabor o nezaupnici vladi ali kateremu izmed ministrov razpravljati najpozneje v 30 in najprej v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Vlada je dolžna svoje stališče do zahteve predstaviti v roku osmih dni.

Pod zahtevo o glasovanju o nezaupnici se je podpisalo 58 poslancev, večinoma iz vrst SDP-ja, Hrvaške narodne stranke (HNS), Istrske demokratske skupnosti (IDS), Hrvaške stranke upokojencev (HSU), Hrvaške stranke prava (HSP) in Hrvaških laburistov (HL).

Milanović noče biti soodgovoren za slabo stanje
Po mnenju opozicije je vlada premierke Kosorjeve odgovorna za vse slabše gospodarske razmere in neizvajanje potrebnih reform. Zaradi številnih afer in notranjih spopadov v vladajoči Hrvaški demokratski skupnosti (HDZ) je vlada tudi izgubila verodostojnost pri državljanih, dodajajo v opoziciji.

Najprej je opozicija napovedala, da bo vložila zahtevo za glasovanje o celotni vladi, vendar se je nato odločila za razpravo o nezaupnici premierki. Čeprav je Kosorjeva že večkrat poudarila, da ima vlada trdno podporo 81 poslancev, je vodja SDP-ja Zoran Milanović pojasnil, da so se za glasovanje odločili, ker ne želijo biti odgovorni za slabo stanje v državi.

Referendum o zakonu o delu odpade
Hrvaško ustavno sodišče je razsodilo, da ni zakonske podlage za razpis referenduma o spremembah zakona o delu, katerega presojo ustavnosti je zahteval sabor, potem ko je vlada umaknila sporni zakonski predlog, ki je bil neposreden povod za referendumsko zahtevo koordinacije sindikatov.

Na začetku septembra je hrvaška vlada umaknila predlog zakona, v katerem je omogočila enostransko odpoved kolektivnih pogodb in omejila možnosti za pogajanja o kolektivni pogodbi, kar je bilo v nasprotju s predlogi sindikalnih socialnih partnerjev.

Po ugotovitvi ustavnega sodišča se je z odločitvijo vlade, da umakne zakonski predlog, uveljavila volja volivcev, ki so podprli sindikalno pobudo. Podpise za razpis referenduma je prispevalo več kot 717.000 državljanov. Hrvaški zakoni zapovedujejo, da je treba za razpis referenduma zbrati podpise desetine vseh volivcev, to je 450.000 podpisov.