Glede na ustavo hrvaška predsednica mandat za sestavo vlade zaupa osebi, ki na podlagi razdelitve poslanskih mest v saboru in po opravljenih posvetovanjih uživa večinsko zaupanje vseh predstavnikov. Foto: BoBo
Glede na ustavo hrvaška predsednica mandat za sestavo vlade zaupa osebi, ki na podlagi razdelitve poslanskih mest v saboru in po opravljenih posvetovanjih uživa večinsko zaupanje vseh predstavnikov. Foto: BoBo

Grabar-Kitarovićeva je za 3. december sklicala prvo sejo novega sabora, medtem ko bo drugi krog posvetovanj s predstavniki parlamentarnih strank 7. decembra.

"Želim izraziti zaskrbljenost, ker sem obveščena o grožnjah in pritiskih na nekatere poslance," je po prvem krogu posvetovanj dejala predsednica. O pritiskih je predsednico države obvestil manjšinski poslanec Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Mirko Rašković, ki jo je prosil za politično zaščito.

Predsednik SDSS-a Milorad Pupovac je predtem obvestil predsednico, da vsi trije poslanci največje politične stranke srbske manjšine na Hrvaškem podpirajo levosredinsko koalicijo, tako kot še štirje poslanci nacionalnih manjšin. Izjema je poslanka iz vrst albanske manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj, ki je med drugim tudi poslanka slovenske, črnogorske, makedonske in bošnjaške manjšine.

Lekaj Prljaskajeva se ni izrekla o tem, koga bo podprla. Neuradno naj bi podprla stranko zagrebškega župana Milana Bandića, ki bo tako imela tri poslance in možnost za sestavo poslanske skupine.

Most bo nadaljeval pogovore
Relativna zmagovalka na parlamentarnih volitvah 8. novembra je bila desna Domoljubna koalicija na čelu s HDZ-jem, ki je dobila 59 poslanskih mandatov ali tri več kot levosredinska koalicija Hrvaška raste, ki jo vodi SDP.

Čeprav je predsednik SDP-ja premier Zoran Milanović danes potrdil, da ima podporo 66 poslancev, bo tako kot HDZ potreboval podporo poslancev stranke Most neodvisnih list, ki ji je ostalo 16 poslancev, potem ko je na volitvah dobila 19 poslanskih mandatov.

Predsednik Mosta Božo Perov je danes obvestil predsednico države, da niso podprli ne desne niti levosredinske koalicije. Napovedal je, da se bodo nadaljevali pogovori s HDZ-jem in SDP-jem o sodelovanju pri sestavi nove vlade.

Tako Milanović kot predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko sta po današnjih posvetovanjih izrazila prepričanje, da se bosta uspela dogovoriti z Mostom in da bosta potem že 7. decembra tudi dobila priložnost za sestavo nove vlade.

Velike koalicije ne bo
Večdnevni pogovori med Mostom in HDZ-jem oziroma SDP-jem so za zdaj potrdili, da velike koalicije treh političnih opcij ne bo, saj si takšne vlade ne želita največji stranki. Pokazale so se tudi slabosti Mosta kot politično zelo heterogene tvorbe s pomanjkanjem izkušenj v visoki politiki. Znotraj Mosta je v ponedeljek nastala nova politična stranka Hrid, v kateri so trije poslanci, ki so dobili saborske mandate kot poslanci Mosta. Med njimi je tudi Drago Prgomet, ki so ga po volitvah izključili iz Mosta, saj se je na lastno pest srečal s premierjem Zoranom Milanovićem.

V Hridu so poudarili, da je nadaljevanje njihove podpore Mostu odvisno od vztrajanja pri določenih reformah, ki so jih skupaj predlagali pred volitvami. V Mostu je tudi neodvisni poslanec in župan občine Primošten Stipe Petrina, ki od vsega začetka zavrača sodelovanje s HDZ-jem.

Oblikovanje vlade lahko traja več mesecev
Proces oblikovanja nove hrvaške vlade bi lahko trajal več mesecev. Če ne bo uspešen do februarja 2016, so mogoče tudi izredne parlamentarne volitve. Vse več hrvaških političnih komentatorjev ocenjuje, da so ravno izredne parlamentarne volitve najverjetnejši scenarij, čeprav je vprašljivo, ali bodo bistveno spremenile obstoječi odnos političnih moči med strankami.