Pogrešani dokumenti naj bi tožilstvu haaškega sodišča pomagali v njihovi obtožnici proti Anteju Gotovini. Foto: EPA
Pogrešani dokumenti naj bi tožilstvu haaškega sodišča pomagali v njihovi obtožnici proti Anteju Gotovini. Foto: EPA
Serge Brammertz
Glavni haaški tožilec Hrvaški ne popušča in zahteva dokumente. Foto: EPA

Manjkajoči topniški dnevniki o topniških ciljih v Kninu in njegovi okolici med operacijo Nevihta avgusta 1995 so del dokumentacije, ki jo od Hrvaške zahteva tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pod vodstvom glavnega tožilca Sergea Brammertza. Ta je med obiskom na Hrvaškem pretekli teden zahteval, da Zagreb Haagu izroči vojne dokumente, potrebne za sojenje generalom Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču. S pomočjo dokumentov naj bi tožilstvo dokazalo, da je bilo obstreljevanje Knina preveliko, zaradi česar so nastradali tudi civilisti.

Od Brammertza odvisno hrvaško približevanje EU-ju
Brammertz trdi, da so manjkajoči topniški dnevniki na Hrvaškem, v Zagrebu pa zagotavljajo, da se je za njimi izgubila vsaka sled. Od glavnega haaškega tožilca in njegovega (ne)zadovoljstva glede hrvaškega sodelovanja s sodiščem je odvisno nadaljnje približevanje Hrvaške EU-ju. Od tožilčeve ocene hrvaškega sodelovanja v poročilu Varnostnemu svetu Združenih narodov je odvisno, ali bodo Nizozemska, Velika Britanija, Belgija in Finska umaknile zadržke, ki jih imajo glede odpiranja poglavja o pravosodju v pristopnih pogajanjih Zagreba z Brusljem.

Dokumenti uničeni ali izgubljeni?
Zagreb je v Haag do zdaj poslal le del topniških dnevnikov. Za manjkajoče je najprej sporočil, da ne obstajajo, nato pa, da so uničeni. Haaško tožilstvo je prepričano, da Zagreb ni storil dovolj, da bi našel pogrešane dokumente, ki so jih začeli iskati decembra lani. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je zato napovedala lov na pogrešane dokumente. Tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić se je zavzel za to, da se končno odgovori na vprašanje, ali obstajajo manjkajoči topniški dnevniki. Če obstajajo, naj jih Hrvaška pošlje v Haagu, če ne obstajajo, pa je treba ugotoviti, kdo je uničil zahtevane dokumente in dokazati odgovornost, meni Mesić.

Strokovnjaki z notranjega in obrambnega ministrstva ter obveščevalnih služb bodo tako še enkrat preiskali ustrezne arhive in se pogovorili z vsemi udeleženci dogodkov, o katerih govorijo dnevniki topniških napadov na Knin pred več kot 14 leti.