Hrvoje Zovko, predsednik Hrvaškega novinarskega društva. Foto: Marta Razboršek/MMC RTV Slovenija

Tožbe in očitki o cenzuri se nanašajo tako na lokalne politike kot veljake in celo sodnike ter še bolj celo na javni servis HRT.

"Pisanje resnejšega članka je postalo kot ruska ruleta," pravi predsednik Hrvaškega novinarskega društva Hrvoje Zovko. Da gre za politični pritisk na medije, še posebej javni servis, takšnih razsežnosti, da to Hrvaško po medijski svobodi na tem področja uvršča na zadnje, 47., mesto v Evropi, je 6. februarja na okrogli mizi, ki jo je priredilo Hrvaško novinarsko društvo, potrdil prvi človek Evropske novinarske zveze Ricardo Gutierrez. "Položaj medijev na Hrvaškem je slabši kot v Srbiji, slabši kot v Bolgariji ali na Slovaškem, slabši celo kot v Turčiji," je dejal pred zbranimi uredniki največjih medijskih hiš na Hrvaškem, odvetniki, predstavnikoma sodišča in ministrstva za kulturo. A ne tudi pred predstavniki javne radiotelevizije, saj jih kljub vabilu v novinarski dom ni bilo.

Bili pa so na dnevnem redu javne razprave, ki je trajala skoraj tri ure. Zakaj? Ker so sami tožili več kot 30 novinarjev in medijev ter novinarsko društvo. Nekatere za isti članek celo dvakrat, prek različnih odvetniških hiš – in za različne odškodninske zneske.

Ugrabili ste medije, novinarstva ne damo
Hrvaško novinarsko društvo je ob protestu Ugrabili ste medije, novinarstva ne damo na vlado naslovilo osem zahtev. Skušali jih bodo izročiti premierju Andreju Plenkoviću in ministrici za kulturo Nini Obuljen Koržinek, ki pripravlja nov zakon o medijih. Zahteve HND-ja so:
- ustavitev zlorabe tožb kot sredstva pritiska na novinarje,
- zakonska zaščita novinarjev, ki javno opozorijo na pritiske nanje,
- depolitizacija Sveta za elektronske medije,
- razrešitev vodstva HRT-ja in takojšnja sprememba zakona o javni televiziji,
- uresničitev Zakona o medijih in statuta medijev, lokalnim mogotcem preprečitev uzurpacije medijev,
- najti in soditi je treba tistim, ki so napadali novinarje (od leta 2014 je bili prijavljenih kar 18 fizičnih napadov na novinarje in več kot 50 groženj),
- uvedba javne podpore za kakovostno novinarstvo (več kot 200 novinarjev je namreč v zadnjih desetih letih ostalo brez službe, največ po tem, ko so oblasti pred tremi leti ustavile javno finančno podporo neprofitnim medijem).
Več o zahtevah najdete tukaj.
Novinarji na Hrvaškem protestirajo proti pritiskom

HRT na zatožni klopi v saborskem odboru za medije
HRT in njegovo ravnanje so na pobudo opozicijskih poslancev 23. januarja obravnavali v hrvaškem saboru, v odboru za medije. Direktor HRT-ja Kazimir Bačić je odboru pojasnil, da so se s tožbami odzvali na nedopustne izjave o cenzuri na HRT-ju. Ker gre za nedopustno in kaznivo dejanje, so novinarji, ki so jo omenjali, in mediji, ki so o njej poročali, pripomogli k razžalitvi časti javnega servisa. Direktor HRT-ja Bačić je na seji dejal: "Če prekličejo trditve o cenzuri, je HRT pripravljen odstopiti od tožb." A predsednik Novinarskega društva Hrvoje Zovko, ki ga tudi tožijo, je pojasnil, da je to težko, saj ima izjave zaposlenih, ki cenzuro potrjujejo. Opozoril je tudi, da "HRT toži z javnim denarjem".
Odbor je, v skladu s svojimi pristojnostmi, sprejel priporočilo, da se sprte strani pomirijo brez sodišča.

Zagreb: Sestanek odbora za medije v luči tožb

Spor urednikov

Sporočilo za javnost, ki ga je objavila HRT, v katerem je zapisala, zakaj je sprejela odločitev o prekinitvi delovnega razmerja z Zovkom.

HRT je 25. septembra po sporu z odgovorno urednico informativnega programa Katarino Periša Čakarun, za zaprtimi vrati njene pisarne, ki se je zgodil nekaj dni prej, odpustil dolgoletnega novinarja in urednika, takrat že krajši čas predsednika Hrvaškega novinarskega društva HND Hrvoja Zovka. Iz krivdnih razlogov, na podlagi istanbulske konvencije. To piše v prvem medijskem sporočilu HRT-ja medijem, kjer se sicer prvi stavek glasi: "Hrvaška radiotelevizija je danes sprejela odločitev o prekinitvi delovnega razmerja z enim od svojih zaposlenih." V nadaljevanju pojasnjujejo, da je zaposleni kršil obča pravila vedenja, in tudi, da istanbulska konvencija kot nasilje nad ženskami razume vsako spolno utemeljeno nasilje. Da gre za absurdno sporočilo za javnost, so se strinjali vsi, ki so spremljali novinarsko konferenco Novinarskega društva o pritiskih HRT-ja na lastne novinarje in urednike in na kateri Zovko zaradi splošnega pravila, da je treba za izjave zaprositi delodajalca, HRT torej, ni govoril. Je pa ob koncu kot vsi obnemel, ker so ga odpustili.

istanbulska konvencija, ki jo je sabor sprejel po več letih, kljub nasprotovanju Cerkve, civilnih združenj (iniciativa Resnica o istanbulski je zbirala podpise za referendum, a jih ni zbrala zadostnih 400 tisoč za razpis referenduma) pa večje skupine poslancev vladajočega HDZ-ja, ki jo je mučil ugovor vesti, je začela veljati 1. oktobra, a HRT se je nanjo skliceval 25. septembra. Naprej, istanbulska konvencija v odnosu nadrejeni – podrejeni ne ločuje spolov, nadrejeni je vedno v poziciji moči in tako ni žrtev podrejenega, katerega koli spola je. Nekaj argumentov, zaradi katerih je sklicevanje na omenjeno konvencijo sprožilo plaz posmeha v hrvaških medijih.

Novinarska nagrada Hrvaškemu novinarskemu društvi
Center za demokracijo Miko Tripalo je včeraj vročil letošnjo nagrado Mika Tripala Hrvaškemu novinarskemu društvu in s tem, kot so navedli, opozoril na težave, s katerimi se spoprijema novinarska stroka. "Hrvaško novinarsko društvo, krovna organizacija s stoletno tradicijo, je v takšnih družbenih okoliščinah osrednja institucija, ki brani ugled stroke, pravico do svobodnega in odgovornega obveščanja in komentiranja ter ščiti sindikalne pravice. HND je pripravil vrsto akcij, organiziral tribune in okrogle mize ter večkrat protestiral, da bi javnost opozoril na težave novinarjev, ki vse bolj postajajo problem celotne hrvaške družbe."

Spor med odgovorno urednico informativnega programa in odgovornim urednikom 4. programa (tudi tej funkciji Zovka so pozneje na HRT-u nasprotovali, čeprav so zaposleni, ko je bil Zovko za urednika imenovan, dobili sporočilo o imenovanju na funkcijo odgovornega urednika 4. programa) se je torej zgodil v pisarni odgovorne urednice. Štiri priče naj bi potrdile, da so slišale povišane glasove, kakršno koli drugo nasilje je po prvotnih zapisih v medijih, o čemer jih je očitno obveščal nekdo s HRT-ja, zanikala tudi odgovorna urednica. Odbor delavcev je zahtevo urednice, da Zovka zaradi prepira odpustijo, označil za prehud ukrep, a vodstvo priporočila ni upoštevalo. "Enega od zaposlenih" je zaradi kršitev istanbulske konvencije torej odpustilo.

Spor za vrati pisarne se je zgodil, ker je Zovko odstopil kot urednik 4. programa in kot razlog, kot se je izkazalo pozneje, navedel slabe tehnične zmožnosti in pritisk na uredniško politiko. Očitali naj bi mu tudi, da se (pre)več ukvarja z delom v Novinarskem društvu, ki je ravno na začetku njegovega mandata izgubilo 25 let staro tožbo in mora, čeprav ni pravnomočna, tožeči stranki izplačati 250 tisoč evrov.

Hrvaška, razdvojena dežela

Ker naj bi bil eden od razlogov, da je do spora med urednikoma sploh prišlo, očitek o cenzuri, in ker je o tem poročala večina medijev, se je vodstvo HRT-ja, ki je na zahtevo Zovkove odvetnice po dveh mesecih do končanja sodnega postopka, ki je v teku, vrnilo na delovno mesto, a ga nemudoma suspendiralo, odločilo za nov drastičen ukrep – tožbe.

HTV odpustil dolgoletnega novinarja

Tožbe HRT-ja proti novinarjem
28. decembra so na Novinarskem društvu tako predstavili niz tožb. HRT med drugim toži predsednico odseka HND-ja na HTV-ju Sanjo Mikleušević Pavić, nekdanjo urednico informativnega programa in nekdanjo voditeljico osrednjega Dnevnika, ki je drugo funkcijo izgubila takoj po tem, ko je oblast prevzela nova ekipa pod vodstvom Katarine Periša Čakarun, predsednika HND-ja Hrvoja Zovka, nekdanjega dopisnika iz Beograda in nekdanjega urednika notranjepolitične redakcije, pa tudi Novinarsko društvo. Sanjo Mikleušević Pavić toži za 7 tisoč evrov, Zovka za 34 tisoč evrov in HND za 27 tisoč evrov.

Aleksandar Stanković

In seveda niso edini. Tožb je več kot 30, tožijo vse, ki so kar koli zapisali o cenzuri. Med toženimi je Ilko Ćimić, raziskovalni novinar Indexa, ki je razkril afero hotmail, zaradi katere je morala odstopiti gospodarska ministrica Martina Dalić, saj posli pri reševanju Agrokorja, kot je dokazoval, niso bili transparentni. Ćimić, ki je ob aferi kot gost sodeloval na javnem servisu, je med tistimi, ki mu je HRT poslal kar dve tožbi. "Gre za organizirano kampanjo, s katero skušajo ustaviti svobodno, kritično in raziskovalno novinarstvo," je za TV Slovenija dejal Ćimić, ki ga, kot zanimivost, za članke v zvezi z Agrokorjem toži borznoposredniška hiša, ki v njih ni niti omenjena.

"Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je namesto napredka pri medijski svobodi prišlo do obratnega procesa," pojasnjuje novinarka Jutarnjega lista in podpredsednica novinarskega društva Slavica Lukić. Predsednik Evropske novinarske zveze Ricardo Gutierrez pa pravi, da mora HRT takoj in nepreklicno umakniti vse tožbe proti novinarjem. V spotu v podporo HND-ju Gitierrez HRT sprašuje: "Kdaj boste tožili Evropsko unijo?" Spor je namreč po zaslugi Tanje Fajon in Guya Verhofstadta prišel na ušesa tudi evropskim poslancem, Evropski komisiji in Evropskemu svetu.

HRT toži Hrvaško novinarsko društvo

Politika, civilna družba in mediji
Da gre za posilstvo, je v saborskem odboru za medije dejal neodvisni poslanec Bojan Glavašević, sin znanega vukovarskega novinarja Siniše Glavaševića, ki je bil ubit na Ovčari. Če je HRT, kot je na seji odbora dejal generalni direktor Bačić, želel zaščiti ugled hiše, bi jih, če je že moral, lahko tožil za kuno, in ne na tisoče evrov, sta se strinjala Glavašević in Mostovec Nikola Grmoja. In to čeprav se je Bačić pohvalil, da je HRT z objavo spornega posnetka iz sabora, kjer je vidno, da je premier Plenković preveč pohitel h Grmoji, ki ga je vprašal, kje je bil anemični leta 1991 (na Hrvaškem znano vprašanje na temo domovinske vojne, anemični pa zato, ker zaradi slabokrvnosti Plenković ni služil vojske), dokazal, da ne podlega političnim pritiskom. "Od tožb je treba odstopiti, delate nam mednarodno sramoto," pa je bilo kar nekaj pripomb.

Novinarsko društvo je ob protestu dobilo podporo dela vojnih veteranov, podpirajo jih glasbeniki, igralci, režiserji, pisci … Številni med njimi so se pridružili bojkotu HRT-ja, tudi opozicijske politične stranke. Podpora SDP-jevega poslanca Gordana Marasa je sicer prešla vse meje, saj je ekipo HTV-ja poslal s tiskovne konference. To je kot nedopustno, saj ovira novinarsko delo, ocenilo tudi novinarsko društvo, ki je med drugim zapisalo: "Vse politike lepo prosimo, naj našega, novinarskega protesta ne zlorabljajo za svoje cilje. Še posebej to prosimo tiste, ki so do zdaj že imeli priložnost – ko so bili na oblasti – storiti veliko več za izboljšanje stanja v hrvaških medijih, pa tega na žalost niso storili."

HRT je zaradi "izgona" ekipe, ki se ji je Maras sicer sproti opravičil, češ da tako podpira njihove kolege, ki jim grozijo s kaznimi, sklical posebno tiskovno konferenco. Direktor Kazimir Bačić, ki ga je Bojan Glavašević zaradi niza tožb v šali preimenoval v Kaznimirja (nomen est omen), je še enkrat poudaril, da želijo odstopiti od tožb – a da cenzure ne bodo dopustili. Vse je napisal tudi v javnem pismu, ki so ga, a z dokazi, da njegove trditve ne držijo, objavili tudi hrvaški mediji, ki so se pred tem odločili, da do protesta ne bodo objavljali sporočil javnega servisa.

A očitno pri tem niso uspešni. Torkovo sporočilo za javnost je bilo očitno vredno objave, ker HRT zanika, da toži novinarje, saj je ob prvem sodnem procesu ‒ proti HND-ju in predsednici odseka HND-ja na HTV-ju – kot tožnik sodišče zaprosil, naj začasno ustavi postopek. Tako uresničuje priporočilo saborskega odbora, piše, a hkrati nadzornemu svetu svoje hiše predlaga, naj prouči postopke svojega člana Nikole Bakete. Ta je v ponedeljek sodeloval na tiskovni konferenci državljanske organizacije GONG-a, pobudnice bojkota, in predstavil svoja kritična stališča do dela HRT-ja. Baketa to razume kot poskus razrešitve, čeprav, kot je zapisal na Facebooku, enaka stališča javno predstavlja na odprtih sejah nadzornega sveta.

Hrvaški novinarji so pred leti že protestirali zaradi cenzure in zahtevali več medijske svobode. Foto: EPA
Vlado Lucić, zdaj že nekdanji odgovorni urednik satiričnega portala News Bar, ki mora, kot je odločilo sodišče (sodba je še nepravnomočna), plačati odškodnino Bujancu, ki je portal tožil zaradi razžalitve in rušenja ugleda. Foto: Marta Razboršek/MMC RTV Slovenija

Premier: Svoboda medijev obstaja
Čeprav vsi, tudi tisti, ki so imeli priložnost drugače urediti medijsko zakonodajo, pri čemer je za zakon o HRT-ju, ki novinarjem dobesedno zapira možnost javnega nastopanja brez odobritve vodstva, odgovorna nekdanja SDP-jeva oblast, pod vodstvom Zorana Milanovića, zdaj menijo, da je HRT pod prevelikim vplivom oblastnikov, se tako ne zdi premierju Andreju Plenkoviću. Po okrogli mizi, kjer je jasno, da so na evropski lestvi zadnji, 47., na svetovni pa z Madžarsko 73., je dejal: "Nikakor ne morem sprejeti trditve, da na Hrvaškem ni medijske svobode. To preprosto ni res." Pa tudi: "Kot dovolj informiranemu se mi ne zdi, da mediji ne bi pisali, kar želijo, in da bi kdo pritiskal na novinarje in urednike. Kar se tiče teme današnje okrogle mize, lahko rečem, da gre za procese po kazenskem zakoniku. Imate klevete, žalitve, sramotenje. Nekateri ljudje se odločijo za sodno pot, ali so sodbe večkrat v korist tožniku ali toženemu, ne vem, ne razpolagam s statistiko. Me je pa na hitro o tem obvestil minister za pravosodje, ki pravi, da je 85 odstotkov sodb za klevetanje osvobodilnih."

A več kot 1100 odprtih tožb proti novinarjem, ki so pogosto uspešne zato, ker duševnih bolečin ni mogoče kar tako preveriti in so torej subjektivne, je vsekakor nevarnost za novinarstvo. "Veliko število tožb v zadnjem letu zaradi duševnih bolečin pomeni samo eno – gre za resen posel," pravi Dražen Klarić, odgovorni urednik Večernjega lista. Vrhovni sodnik Ranko Marijan pa dodaja, da ni ravno sreča, kadar se sodišča ukvarjajo z novinarji. "A tudi to, če se na sodišču znajde novinar, še ne pomeni nujno, da je nedolžen, da ima prav," dodaja.

A ob sodbi, resda prvostopenjski, pa vendarle zastrašujoči, saj je sodnica zaradi duševnih bolečin pritrdila kontroverznemu voditelju kontroverzne oddaje Bujica Velimirju Bujancu v tožbi proti satiričnemu portalu News Bar, se postavlja vprašanje, kakšno možnost imajo novinarji na sodiščih. Satira mora biti resnična, je zapisala v sodbi, čeprav je sama definicija satire pretiravanje. In še zanimiveje, članek Domagoja Zovaka, tudi voditelja satirične oddaje Prime Time na regionalni televiziji N1, ima precej skupnega z resničnostjo. Besedilo z naslovom Prva pomoč oživljala Bujanca po novici o zasegu 44 milijonov evrov vrednega kokaina je nastal po resničnem dogodku, ko so odločili, da je Bujanec kriv, ker je prostitutki plačal s kokainom. Kaj je hujše, satira ali resnica, naj vsak presodi sam. Presodila je tudi sodnica.

Hrvaška: Kazen za voditelja satirične oddaje
HRT raje v dogovor kot tožbo
HRT očitno uresničuje napoved, da se bo s toženimi mediji raje dogovoril, kot pa jih tožil, a kot kaže spodnja objava v Glasu Istre, bodo nekateri mediji sprejeli neke vrste opravičilo. 29. septembra 2018 je bil v tiskani izdaji Glasa Istre objavljen članek avtorja Ladislava Tomičića pod naslovom Leglo dvoličnosti na Prisavlju (na Prisavlju je sedež HRT-ja). V spornem članku obravnava odpustitev delavca Hrvaške radio-televizije Hrvoja Zovka, v katerem so tudi netočnosti, kot so, da je HRT proti delavcu ukrepala dvolično (uporabil dvojna merila), da je delavec odstopil kot urednik in da je šlo za odpoved brez razloga. V spornem članku avtor navaja tudi netočne informacije o cenzuri in neprofesionalnosti.
Hrvaška radiotelevizija obžaluje, da je bila zaradi razžalitve, zmanjšanja ugleda Hrvaške radiotelevizije in zaščite svojih zaposlenih prisiljena uporabiti pravna sredstva.
Pogodbeni strani se zavezujeta, da bosta s tem dogovorom mirno rešili medsebojne odnose (spor), pa tudi, da bosta storili vse, da bodo novinarji ene in druge hiše v prihodnje spoštovali etična in profesionalna načela stroke. Sporazum sta podpisala član uprave Glasa Istre novine, d. o. o., Slaven Žmak in generalni direktor HRT-ja Kazimir Bačić. Avtor članka Ladislav Tomičić je članek iz Glasa Istre objavil na svojem profilu na Facebooku ob komentarju: "Glas Istre se je s HRT-om pogodil za mojim hrbtom, čeprav sem jim predložil pravnomočno sodbo, iz katere je jasno, da obsojena zlorabljalka ni zgubila službe na HRT-ju, Hrvoje Zovko jo je, zaradi spora z urednico. Še naprej torej trdim, da gre za dvoličnost (dvojne standarde) HRT-ja oziroma da je HRT leglo dvoličnosti. Ta dogovor tudi kaže, da na HRT-ju ni bilo neprofesionalnosti in cenzure, kar je debela laž. Pred sodiščem sem bil pripravljen pripeljati priče, ki bi potrdile, da so bile na HRT-ju cenzurirane. Ob tej priložnosti tako trdim, da je na HRT-ju prisotna dvoličnost, točneje, dvojni standardi, ter da je na HRT-ju zabeležen cel niz primerov cenzure. Zato javno televizijo pozivam, naj toži mene, da bom trditve dokazal na sodišču. Status objavljam javno in še enkrat Hrvaško radiotelevizijo in njenega prvega človeka Kazimirja Bačića pozivam: tožite me zaradi tega, kar sem objavil tukaj. Tožite me in gremo na sodišče. Glede Glasa Istre pa, o njem naj sodijo njegovi bralci." Tomičić je primer predal odvetniku, ta pa bo ugotovil, ali lahko zaradi objave "popravka" toži tudi Glas Istre, saj je ta časopis sprejel tezo HRT-ja, da je pisal netočne in neutemeljene informacije o dogajanju na HRT-ju.
Bojkot HRT-ja: v soboto protest novinarjev