Hrvaška vojska je imela za operacijo na voljo 350 tankov in približno 200 topov in minometalcev. Foto: RTV SLO
Hrvaška vojska je imela za operacijo na voljo 350 tankov in približno 200 topov in minometalcev. Foto: RTV SLO
Po štirih dneh srditih bojev je Hrvaška razglasila zmago in konec napadov. Foto: RTV SLO
Boris Tadić in Vojislav Koštunica
Srbski predsednik in premier zahtevata ureditev statusa srbskih povratnikov na ozemlja, ki so jih zapustili leta 1995. Foto: EPA

Med 4. in 7. avgustom 1995 so Hrvati izpod nadzora Srbov v silovitih bojih prevzeli največji del takratne samooklicane Republike srbske krajine. V operaciji je sodelovalo 200.000 vojakov, območje pa je po njej zapustilo med 100.000 in 250.000 Srbov.

Operacija se je začela 4. avgusta ob peti uri zjutraj, ko so hrvaški bojevniki z raketami in topovi napadli Srbe na južni fronti. Srbi so bili številčno šibkejši in se niso mogli dolgo upirati Hrvatom. Slednji so drugi dan operacije ob 12. uri že razglasili novico, da so zavzeli Knin, skupno pa so v 48 urah osvobodili več kot 80 odstotkov ozemlja Krajine. Po štirih dneh bojev sta se strani nehali spopadati, srbski vojaki pa so se še ves teden predajali. V operaciji je po podatkih hrvaške vojske umrlo 174 vojakov, ranjenih pa jih je bilo 1.430.

Na čelu Hrvatov je bil general Ante Gotovina, ki ga mednarodno sodišče za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, obtožuje zločinov proti človeštvu in kršenja pravil in zakonov vojne. Gotovina se je dolga leta uspešno skrival pred roko pravice, zaradi česar se je začasno celo ustavilo hrvaško približevanje Uniji, a so ga decembra 2005 ujeli.

Poleg Gotovine je Haaško sodišče za zločine obtožilo tudi generale Janka Bobetka, Ivana Čermaka, Rahima Ademija in Mladena Markaća.

Na spletu objavljen posnetek umora vojaka
Srbski B92 se je dokopal do šokantnega posnetka, ki prikazuje dogajanje med 7. in 8. avgustom 1995. Na njem je razvidno, da so pripadniki hrvaški paravojaške enote Črne mambe in pripadniki odreda Hamza vojske BiH-a grdo ravnali s srbskimi vojaki in civilnim prebivalstvom. Videoposneteki vsebujejo tudi prikaz umora Srba, ki se je predal in sedel na tleh z rokami v zraku, in mučenje ostarelih. Posnetek je tudi del dokaznega gradiva v Haagu.

Umik Srbov iz Krajine
Operaciji je sledil umik Srbov z omenjenega območja kljub ustavno zagotovljenim pravicam, ki jih ima srbska manjšina na Hrvaškem. Po podatkih hrvaških oblasti je območje zapustilo 90.000 Srbov, Združeni narodi so število ocenili na 150.000, srbske oblasti pa trdijo, da je odšlo med 200.000 in 250.000 ljudi.

Predsednik Hrvaške Stipe Mesić, premier Ivo Sanader in predsednik Sabora Vladimir Šeks so se v Kninu udeležili osrednje slovesnosti ob dnevu zmage in domovinske hvaležnosti, slovesnosti pa potekajo tudi drugod po državi. Predsednik Mesić je v svojem govoru dejal, da je bila operacija Nevihta izvedena po vseh pravilih vojskovanja ob spoštovanju mednarodnih konvencij. Priznal pa je, da je po koncu vojaškega dela operacije odpovedala pravna država, zaradi česar so se zgodili zločini, a kot je dejal, je šlo za ekscese neodgovornih posameznikov, ki jih je potrebno ne le moralno, temveč tudi sodno preganjati.

Srbi zahtevajo kazen za genocid
V petek so na beograjskem trgu Nikole Pašića srbski begunci iz Krajine organizirali zbor, ki se ga je udeležil tudi srbski politični vrh, še pred tem pa je v cerkvi Svetega Marka potekala slovesna maša v spomin ubitih. Na trgu so v prisotnosti več sto ljudi prebrali resolucijo, v kateri so Haag pozvali, naj obsodi genocid, ki se je zgodil med operacijo in pozvali Hrvaško, naj oznani resnico o operaciji Nevihta in tako pripomore k izboljšavi odnosov med Hrvati in Srbi. Srbski predsednik Boris Tadić je ob tem opomnil, da je potrebno ohraniti spomin na grozote, in poskrbeti, da bodo krivci zanje odgovarjali. Premier Vojislav Koštunica je poudaril, da je potrebno vsem srbskim povratnikom na območja Krajine potrebno zagotoviti varnost in pravico do dela, kakor tudi vse pravice, do katerih so upravičeni kot polnopravni državljani Hrvaške.