Kot poroča BBC, naj bi kurdske iraške sile od skrajne skupine Islamska država prevzele nadzor nad pomembnim obmejnim mestom Rabia, ki leži približno 100 kilometrov od mesta Mosul, ki ga nadzira Islamska država, a so pri tem utrpele velike izgube. Umrl naj bi tudi eden izmed vojaških poveljnikov, ko so se trije samomorilski napadalci z avtomobili razstrelili med kurdskimi silami. Napadalci naj bi prišli iz drugih delov Iraka, ki jih nadzira IS.

Tuji mediji še poročajo, da naj bi bil prevzem nadzora nad Rabio, ki pomeni tudi prekinitev oskrbovalne linije Islamske države, eden večjih uspehov od začetka vojaške akcije proti Islamski državi, bil pa naj bi tudi ključnega pomena za načrt kurdskih in iraških sil, da bi znova prevzele nadzor nad mestom Sindžar in bližnjo goro, kamor so se v poletnih mesecih zatekli predvsem pripadniki jezidske manjšine.

Britanci uničili težko orožje IS-ja
Medtem se napadi koalicijskih sil na cilje Islamske države nadaljujejo, prvič je cilje IS-ja v Iraku napadlo tudi britansko letalstvo. Po besedah ministra za obrambo Michaela Fallona sta napade izvedli dve vojaški letali, ki sta vzleteli iz oporišča na Cipru, pri tem pa naj bi uničili težko orožje in tovornjak džihadistov na severovzhodu Iraka. Letali sta obstreljevali položaje težkega orožja IS-ja, ki je ogrožalo kurdske sile, nato pa sta na istem območju obstreljevali oklepno vozilo IS-ja.

Bo Turčija na bojišče poslala svoje vojake?
Turčija je na mejo med Sirijo in Turčijo pri sirskem mestu Kobane, kjer potekajo spopadi med pripadniki Islamske države in kurdskimi borci, poslala svoje tanke, saj so številne granate padle tudi na turško ozemlje. BBC poroča, da naj bi turška vlada v parlamentarno obravnavo poslala prošnjo, ki naj bi odobrila vojaško akcijo proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Poslanci naj bi o njej odločali v četrtek.

Zahod na Turčijo že nekaj časa pritiska, da naj silam zahodnih in arabskih držav, ki izvajajo letalske napade v Iraku in Siriji, dovoli prehod čez svoje ozemlje in da naj ameriškim letalom dovoli uporabo svojega letalskega oporišča Incirlik. A bi lahko Ankara šla še korak dlje od tega in v boj proti IS-ju dejansko poslala svoje vojake.

Turčija se je posredovanju proti Islamski državi dolgo izogibala, predvsem zato, ker so džihadisti ob zavzetju iraškega mesta Mosul zajeli več deset turških državljanov, med njimi tudi diplomate. Potem ko so dosegli njihovo izpustitev, je v Ankari hitro zrasla pripravljenost za posredovanje. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k vzpostavitvi varne cone v Siriji, ki bi jo še okrepili z območjem, kjer bi bili prepovedani vsi preleti. A to cono, ki bi se raztezala od turške meje globoko v Sirijo, bi bilo brez posredovanja kopenskih sil verjetno zelo težko vzpostaviti.