Izraelska vojska na sirski Golanski planoti, ki jo Izrael okupira od leta 1967. Foto: Reuters
Izraelska vojska na sirski Golanski planoti, ki jo Izrael okupira od leta 1967. Foto: Reuters
Damask
Pogled na izraelske "povračilne" rakete iz Damaska. Foto: Reuters
Golanska planota
Kažipot z izraelsko zastavo na gori Bental na Golanski planoti, ki si jo je Izrael kljub nasprotovanju Združenih narodov priključil leta 1981. Foto: Reuters
Avigdor Lieberman
"Ne želimo eskalacije, vendar pa ne bomo dopustili, da nas kdor koli napada ali gradi infrastrukturo, da bi nas napadel v prihodnosti," je dejal izraelski obrambni minister Lieberman. Foto: Reuters
Libanon
Libanonski vojaki preučujejo ostanke rakete na libanonski strani meje. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu in Vladimir Putin
Izraelski premier Netanjahu je na obisku v Moskvi predsedniku Putinu dejal, da se ima Izrael pravico braniti pred "iransko agresijo". Foto: Reuters
Izrael napadel iranske tarče v Siriji

Izraelska vojska je sporočila, da je iranska revolucionarna garda na Golansko planoto - sirsko ozemlje pod izraelsko okupacijo od leta 1967 - izstrelila okoli 20 raket, med katerimi so jih nekaj prestregli, žrtev pa ni bilo, poroča BBC. "Napad je ukazal in vodil Kasem Solejmani, poveljnik sil Al Kuds, revolucionarne garde na tujem, ta pa ni dosegel svojega namena," je sporočil tiskovni predstavnik izraelskih sil Jonathan Conricus.

Iran sicer ni potrdil, da je odgovoren za omenjene izstrelitve raket.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem dejal, da je Iran s svojim napadom izraelskih vojaških položajev prekoračil skrajno mejo in da je bil odgovor Izraela le posledica tega. "Iran je prekoračil skrajno mejo. Naš odziv je bil posledica," je dejal Netanjahu. Pojasnil je, da je izraelska vojska izvedla obširnejši napad na iranske položaje v Siriji. "Smo v dolgotrajni kampanji in naša politika je jasna: ne bomo dopustili, da se Iran v Siriji vojaško ustali," je dodal.

Izrael že večkrat bombardiral Sirijo
Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji je potrdil, da so bile rakete izstreljene proti okupirani Golanski planoti, a dodal, da je pred tem Izrael napadel mesto Bat na demilitariziranem območju.

V "povračilnih ukrepih" je izraelska vojska z letali v noči s srede na četrtek napadla več deset iranskih oporišč. Sirska tiskovna agencija Sana je sporočila, da so nekaj izraelskih izstrelkov sestrelili južno od Homsa, vendar sta bila v napadih zadeta skladišče orožja in radarska postavitev.

Izrael je sicer v času sirske vojne že večkrat izvedel zračne napade v Siriji, tokratni pa naj bi bili najobsežnejši. Ob tem gre za najneposrednejši spopad Izraela in Irana doslej, poroča CNN. Vojski sta več ur nad Golansko planoto izmenjevali raketne napade, protiraketni sistemi pa so ob sestrelitvah povzročali svetlobne eksplozije. Vso noč je bilo tudi slišati brezpilotne letalnike (drone).

V napadih izraelskih letal je umrlo najmanj 23 vojakov, od tega pet pripadnikov sirske vojske in 18 pripadnikov njihovih zavezniških sil, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Sirska vojska medtem sporoča, da so bili ubiti trije ljudje, dva pa ranjena.

Namestnik poveljnika iranske revolucionarne garde Hosein Salami je dejal, da evropske države po ameriškem odstopu ne morejo rešiti jedrskega sporazuma. "Sovražniki Irana ne iščejo vojaškega spopada, temveč gospodarsko izolacijo. Odpor je edina možnost odziva, ne diplomacija," je dejal.

Rusija je medtem izrazila trdno zavezanost, da bo še naprej poglabljala vezi z Iranom, je sporočil namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov. ZDA prav tako ne smejo poskušati vplivati na druge podpisnice, je sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Nemčija medtem želi od ZDA izvedeti več podrobnosti gospodarskih sankcij proti Iranu.


Lieberman: "Upam, da so vsi dojeli sporočilo"
Izraelski obrambni minister Avigdor Liberman je po izraelskem napadu izrazil upanje, da je s tem nasilje končano. "Upam, da smo sklenili poglavje in da so vsi dojeli sporočilo," je dejal. Dodal je, da nobena izmed iranskih raket ni zadela območja Golanske planote, medtem ko je Izrael po njegovih besedah zadel "skoraj vso iransko infrastrukturo v Siriji".

"Ne želimo eskalacije, vendar pa ne bomo dopustili, da nas kdor koli napada ali gradi infrastrukturo, da bi nas napadel v prihodnosti," je še povedal. "Iranski poskus, da protiletalske sisteme postavi na naših mejah in zapre naš zračni prostor, je nevzdržen in nesprejemljiv," je poudaril.

Nadaljevanje spopadov
Gre za nadaljevanje napadov, potem ko je Izrael v noči s torka na sredo domnevno napadel iranska oporišča južno od sirske prestolnice Damask. Sana je sporočila, da sta v napadih Izraela umrla dva civilista, medtem ko Sirski observatorij za človekove pravice število smrtnih žrtev ocenjuje na 15 - med njimi osem članov iranske revolucionarne garde.

Izrael se na te obtožbe ni odzval, vendar je sočasno z njimi oblastem na Golanski planoti naročil odprtje zaklonišč zaradi "neregularnih aktivnosti" iranske vojske in na območje namestil svojo vojsko in protiraketne sisteme.

Rusija: Polovica izraelskih raket prestreženih
Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je Sirija sestrelila več kot polovico raket, ki jih je Izrael poslal nad njeno ozemlje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da Rusija poziva Iran in Izrael k izogibanju dejanj, ki bi lahko vodila v spiralo konfliktov.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki po navedbah predsedniškega urada budno spremlja razmere, je pozval k umiritvi razmer. Macron je medtem v nemškem mestu Aachen prejel nagrado Karla Velikega "za izreden prispevek k evropski enotnosti". Ob robu dogodka se bo sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero bosta razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu.

Nemčija in Velika Britanija obsojata Iran
Nemški zunanji minister Heiko Maas je medtem izrazil obžalovanje in iransko obstreljevanje označil za "hudo provokacijo" ter dodal, da se ima Izrael pravico braniti. S tem se je strinjal tudi britanski zunanji minister Boris Johnson, ki je Iran pozval, naj se vzdrži nadaljnjih akcij, ki lahko vodijo le v nestabilnost regije.

Podporo Izraelu je izrazil še Bahrajn, tesni zaveznik Savdske Arabije, glavnega iranskega nasprotnika v regiji. Kot je sporočil zunanji minister šejk Kalid Al Kalifa, imajo vse države, tudi Izrael, pravico, da se branijo, dokler bo "Iran kršil status quo v regiji in zavzemal države s svojimi silami in raketami".

Sirsko zunanje ministrstvo je medtem izraelsko "potezo v smeri neposrednega spopada" označilo za "začetek nove faze agresije" proti Siriji, poroča sirska tiskovna agencija Sana.

Al Asad: Svetovna vojna posebne vrste
Sirski predsednik Bašar Al Asad je v pogovoru za grški časopis Kathimerini dejal, da v Siriji poteka svetovna vojna, ki pa ima drugačne značilnosti kot obe predhodni. "Morda ne gre za celovito tretjo svetovno vojno, a kljub temu je to že svetovna vojna, ki poteka na drugačen način, kot sta prva in druga," je dejal sirski predsednik.

Izrazil je upanje, da na ozemlju Sirije ne bo neposrednega spopada med Rusijo in ZDA. Če se bo to zgodilo, bodo "ušle razmere izpod nadzora" po vsem svetu, je prepričan.

Al Asad je tudi zanikal, da bi sirska vojska proti nasprotnikom uporabila kemično orožje, zavrnil je možnost srečanja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po vzoru prihajajočega srečanja Trump-Kim in obtožil turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana podpore islamskim skrajnežem.

Netanjahu pri Putinu
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v torek v Moskvi obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina in parado ruske vojske, predsednika pa naj bi si nato izmenjala poglede na položaj na Bližnjem vzhodu. Tiskovni predstavnik izraelske vojske je po letalskih napadih sporočil tudi, da je Izrael o napadih na ozemlje Sirije predhodno obvestil Rusijo.

Netanjahu je Putinu sporočil, da ima Izrael "dolžnost in pravico" do branjenja pred "iransko agresijo". Prav tako je pozval k usklajeni izraelsko-ruski vojaški operaciji v Siriji, poroča izraelski časopis Haaretz.

Izrael štiri desetletja okupira Golansko planoto
Izrael je Golansko planoto, sicer sirsko ozemlje, zasedel v šestdnevni vojni junija leta 1967, v kateri je zasedel še palestinske Gazo, Vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg ter egiptovski Sinajski polotok. Arabski center za človekove pravice ocenjuje, da je Izrael med zasedanjem planote leta 1967 pregnal okoli 130.000 Sircev.

Izrael si je sirsko ozemlje priključil leta 1981, poteze pa Združeni narodi niso priznali in zahtevajo vrnitev planote Siriji, česar pa Izrael ne namerava storiti. "Golanska planota bo za vedno ostala v rokah Izraela," je Netanjahu ob robu varnostne konference v Münchnu februarja letos dejal generalnemu sekretarju ZN-a Antoniu Guterresu, poroča turška tiskovna agencija Anadolu.

Izrael napadel iranske tarče v Siriji