Venezuelci so zelo prepričljivo izglasovali priključitev Essequiba, a zdaj ni jasno, kakšen bo naslednji korak Caracasa. Foto: AP
Venezuelci so zelo prepričljivo izglasovali priključitev Essequiba, a zdaj ni jasno, kakšen bo naslednji korak Caracasa. Foto: AP

Spomnimo, za priključitev pokrajine Essequibo Venezueli je v nedeljo glasovalo kar 95 odstotkov volivcev. Referendum je vključeval pet vprašanj, med drugim predlog za ustanovitev zvezne države Gvajana Essequibo in podelitev venezuelskega državljanstva njenim prebivalcem ter zavračanje pristojnosti Meddržavnega sodišča (ICJ) za razsojanje v sporu. V Gvajani so izrazili strah zaradi morebitne uporabe vojaške sile za aneksijo ozemlja.

Vse od takrat so razmere na meji med državama vse bolj napete.

Mercosur pozval k pogajanjem

Referendum je v soseščini povzročil veliko zaskrbljenost, zato je več južnoameriških držav pozvalo k mirni rešitvi spora med Gvajano in Venezuelo, poroča Deutsche Welle. "Latinska Amerika bi morala biti območje miru," je sporočila regijska organizacija Mercosur, ki jo sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, izjavi pa so se priključili tudi Čile, Kolumbija, Ekvador in Peru. V izjavi so tudi svarili pred enostranskimi potezami, ki ustvarjajo dodatne napetosti, in obe strani pozvali k pogajanjem za mirno rešitev spora.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je kljub temu državnim naftnim podjetjem naročil, naj začnejo raziskovati območja v Essequibu.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je zato izrazil vse večjo zaskrbljenost. "Če česa v Južni Ameriki nočemo, je to vojna," je Lula dejal na vrhu južnoameriških ministrov v Riu de Janeiru. "Ne potrebujemo konfliktov. Graditi moramo mir," je še dejal Lula. Brazilija je ob tem povečala svojo vojaško prisotnost na severni meji z Venezuelo.

Lula je tudi dejal, da je Brazilija pripravljena pomagati pri pogovorih o usodi pokrajine, saj ima prijateljske odnose z obema voditeljema.

V Essequibu so odkrili bogata naftna nahajališča. Foto: AP
V Essequibu so odkrili bogata naftna nahajališča. Foto: AP

ZDA Gvajani obljubile "neomajno podporo"

ZDA pa so se nedvoumno postavile na stran Gvajane, v četrtek so napovedale tudi skupne letalske vaje s to državo. Dodale so, da so vaje del "rutinskega sodelovanja in operacij za krepitev varnostnega partnerstva" z Gvajano.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby je ob tem izrazil "neomajno podporo suverenosti Gvajane", državni sekretar Antony Blinken pa se je dan prej pogovarjal tudi z gvajanskim predsednikom Irfaanom Alijem.

Venezuela je vaje med ZDA in Gvajano označila za "provokacijo". "Opozarjamo, da se ne bomo pustili odvrniti od naših prihodnjih dejanj za obnovo Essequiba," je na omrežju X zapisal venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez.

ICJ o sporu še odloča

Essequibo obsega približno dve tretjini ozemlja Gvajane, v tej pokrajini pa živi 125.000 državljanov, kar predstavlja petino gvajanskega prebivalstva. Ameriški energetski konglomerat ExxonMobil je leta 2015 v obalnih vodah Essequiba odkril precejšnjo količino nafte, kar je povzročilo sedanje napetosti med Venezuelo in Gvajano.

Venezuela trdi, da je Essequibo del njenega ozemlja, saj je bila regija v času španske kolonialne dobe del njenih meja. Mednarodni arbitri so leta 1899 Essequibo dodelili nekdanji britanski in nizozemski koloniji Gvajani, gvajanska vlada pa je to odločitev uporabila kot utemeljitev za nadzor nad regijo.

Na Mednarodnem sodišču (ICJ) še vedno poteka sodni postopek za odločitev o mejnem sporu, zato je sodišče Venezueli odredilo, naj se vzdržijo ukrepanja v zvezi z usodo te pokrajine.