Grindenau je ostal brez podpore vladnih poslancev. Foto: Reuters
Grindenau je ostal brez podpore vladnih poslancev. Foto: Reuters

Nezaupnico je podprlo 241 poslancev, kar je več od 233 glasov, potrebnih za izglasovano nezaupnico. Deset jih je bilo proti.

Premierja Sorina Grindeanuja je lastna koalicija, ki jo sestavljata Socialdemokratska stranka (PSD) in Zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE), že predtem pozivala k odstopu, a je to vztrajno zavračal in napovedal, da bo nadaljeval svoj vladni program. PSD in liberalna, levo usmerjena ALDE sta zaradi Grindeanujevega vztrajanja na premierskem položaju nato 14. junija vložili zahtevo za nezaupnico vladi.

V ozadju dogajanja naj bi bil prvi mož PSD-ja Liviu Dragnea, ki je od premierja med drugim zahteval, naj omili protikorupcijsko zakonodajo. Dragnea naj bi si prizadeval obdržati vpliv na vlado, ker sam zaradi tega, ker je bil v preteklosti kaznovan, ne more prevzeti premierskega položaja. Prav tako mu sodijo zaradi sodelovanja pri zlorabi položaja.

Medsebojne obtožbe
PSD je nezaupnico vložila slabih šest mesecev po zmagi na volitvah. Premierja so v stranki obtožili, da zamuja pri uresničevanju reform. Grindeanu je na drugi strani Dragnea obtožil, da želi skoncentrirati vso oblast v svoje roke.

PSD in ALDE bosta zdaj desnosredinskemu romunskemu predsedniku Klausu Iohannisu predlagala novega premierja. Ta bo imel deset dni časa, da zagotovi zadostno podpora za zaupnico vladi in njeni politiki.

Romunija, ki je druga najrevnejša država EU-ja, je sicer med članicami EU-ja imela v prvem četrtletju največjo gospodarsko rast, 5,6 odstotka. Sadove naj bi obrodila tudi prizadevanja za boj proti korupciji. Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija sicer državo opozarjata, da država nujno potrebuje reforme.

Romunija ostala brez vlade
Romunija ostala brez vlade