Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je bil jasen, da ne bo podprl turških prizadevanj za pristop k EU-ju. Foto: Reuters
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je bil jasen, da ne bo podprl turških prizadevanj za pristop k EU-ju. Foto: Reuters
false
Turčija po neuspelem julijskem državnem udaru izvaja številne čistke. Foto: Reuters
Kurz napovedal veto v pogajanjih s Turčijo

Trenutno je odprtih sedem od skupno 72 pogojev za pristop Turčije k Evropski uniji (EU) oziroma v prvi fazi za vizumsko liberalizacijo za turške državljane. Med odprtimi poglavji je tudi zahteva EU-ja po spremembi sporne turške protiteroristične zakonodaje, ki je Ankara ne želi spremeniti.

Odpiranje dodatnih pogajalskih poglavij je sicer del marčnega dogovora med EU-jem in Turčijo o zaustavitvi migracijskega toka čez turško ozemlje naprej proti Evropi. Prvotno je bilo predvideno, da bo EU vizume za turške državljane odpravila že julija letos, a se je proces zavlekel, ker Turčija še ni izpolnila vseh meril. Nekateri evropski politiki menijo, da Ankara izsiljuje in želi vizumsko liberalizacijo kot neke vrste nagrado za dogovor o zajezitvi migracij, ki so lani presenetile evropske države.

Avstrija bo poskusila prepričati tudi preostale članice
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je že napovedal, da se sporazum ne bo obdržal, saj EU ne namerava podpreti vizumske liberalizacije, vse dokler Turčija ne opravi domače naloge, kar pa se sredi čistk po spodletelem državnem udaru sredi julija vedno bolj zapleta.

"Imam sedež in glas v svetu zunanjih ministrov. Gre za to, ali bi odprli nova poglavja s Turčijo. Jaz sem proti," je dejal v pogovoru za nedeljsko izdajo časnika Kurier. Kurz je še napovedal, da bo tudi avstrijski kancler Christian Kern na vrhu EU-ja 16. septembra v Bratislavi "poskušal prepričati preostale voditelje članic EU-ja, da je ustavitev pristopnih pogajanj s Turčijo prava odločitev".

Odločitev o odpiranju novih poglavij v pogajalskem procesu mora biti soglasna, kar pomeni, da lahko ena država ta proces tudi zaustavi.

Avstrija je sicer ena najbolj glasnih kritikov zaradi nespoštovanja demokratičnih standardov po neuspešnem puču, ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ukazal suspendiranje ali odpustitev na tisoče vojakov, policistov, javnih uslužbencev, sodnikov, učiteljev, novinarjev in drugih, ki naj bi mu nasprotovali oziroma podpirali njegovega nekoč tesnega zaveznika Fethullaha Gülena, ki danes živi v izgnanstvu v ZDA.

Oster tudi kancler Kern
V četrtek je med drugim tudi avstrijski kancler Kern dejal, da Turčije "še desetletja ne vidi v EU-ju" in da država "nima nikakršne pristopne perspektive". In še: "Pogoji so pogoji, pri vprašanju človekovih pravic ali protiterorističnega zakona ne moremo odstopiti od svojega stališča."

Dunaj in Ankara se zato v zadnjih dneh zapletata v vse ostrejši besedni spopad. Vodja turške diplomacije Mevlüt Cavusoglu je v petek pozive iz vrst avstrijske vlade k ustavitvi pristopnih pogajanj EU-ja s Turčijo označil za "sovražne" in dejal, da je Avstrija "prestolnica radikalnega rasizma".

Kurz napovedal veto v pogajanjih s Turčijo