Javnomnenjske raziskave v ZDA kažejo, da Američani nasprotujejo vojaškemu posegu v Siriji. Foto: EPA
Javnomnenjske raziskave v ZDA kažejo, da Američani nasprotujejo vojaškemu posegu v Siriji. Foto: EPA
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v zadnjih dneh odigral pomembno vlogo pri reševanju sirskega vprašanja v korist sirskega režima, medtem ko ameriški državni sekretar John Kerry kongresnike opozarja, da so vsi predlogi za rešitev sirskega vprašanja sicer dobrodošli, a da ZDA ne bodo dovolile zavlačevanja. Foto: EPA

A hkrati bo zaradi tega Damask posledično vključen v nove mednarodne obveznosti, ki pa bi, če bi jih Damask prekršil, lahko še okrepile možnost za zunanje posredovanje, piše britanski Guardian. Obravnava ruskega predloga dejansko zdaj pomeni kupovanje časa za Damask. "Politično bi bilo izjemno težko, tako doma kot v tujini, če bi Obamova administracija v tem času izvedla vojaško akcijo. Istočasno pa se pravne obveznosti Sirije z vsakim dnem povečujejo," piše Guardian.

O Siriji bodo govorili tudi v današnjem Globusu, ki bo na sporedu ob 23.05 na 1. programu RTV Slovenija.
Vabljeni k branju kolumne Globusove voditeljice Polone Fijavž

"Gre za način, kako se izogniti stopnjevanju konflikta z zunanjimi silami, tako da bi bil lahko dobra osnova. Okrepil bi vpliv mednarodne konvencije o kemičnem orožju," je ruski predlog o sirski predaji kemičnega orožja mednarodnemu nadzoru komentiral Michael Elleman z mednarodnega inštituta za strateške študije. "Skrbi me, da Rusi nimajo takega vpliva na Al Asada. Pojavljajo se tudi vprašanja, kako dolgo bo to trajalo, ali se bo prenos nadzora nanašal le na zaloge kemičnega orožja ali na celoten program proizvodnje in kdo bo skrbel za varnost, dokler se ta proces prenosa nadzora nad orožjem ne konča?"

Kje dejansko je orožje?
Sirija naj bi imela do 40 območij, kjer hrani kemično orožje ter snovi za izdelavo iperita in živčnih plinov, kot sta sarin in mogoče tudi VX. Ker se je državljanska vojna še bolj razplamtela, je mogoče, da omenjeno orožje hranijo še na drugih območjih. Kot navaja Elleman, nekatera poročila navajajo, da imajo sestavine za živčne pline na terenu vojaške enote, ki bi jih morale nadzorovati. Če je to res, bi to po pisanju Guardiana močno otežilo vsakršno štetje in preverjanje zalog - odstranitev in uničenje kemičnega orožja pa bi postala prava logistična nočna mora.

"To se da narediti, toda če skušaš odstraniti orožje, to terja veliko praktičnih nevšečnosti," pravi Richard Guthrie, britanski strokovnjak za kemično in biološko orožje. "Namestiti bi morali enote Združenih narodov, jih hraniti in in jih tudi varovati. Če to orožje premakneš, se lahko pojavi uhajanje snovi. Če jih uničiš na mestu, je treba upoštevati, kje ležijo. Okoli orožja lahko narediš območje "buffer", torej zavaruješ okolico, a po navadi je takšno orožje nameščeno v vojaških oporiščih. Ali se bo režim strinjal, da ob morebitnem uničenju ne bo posledic ne v oporišču ne v 10-kilometrskem pasu okoli njega?"

Prvi korak je podpis konvencije
Če Sirija s privolitvijo v ruski predlog misli resno, potem je prvi korak, ki ga mora narediti Bašar Al Asad, podpis dogovora, da se Sirija priključuje konvenciji o kemičnem orožju. 30 dni po tem, ko bi bil dokument o vključitvi predložen generalnemu sekretarju Združenih narodov, bi Sirija uradno postala 190. članica konvencije. Potem bi bila določila konvencije zanjo obvezujoča: torej vsakršna uporaba ali kopičenje živčnih plinov ali orožja bi postalo nezakonito. Če bi potem na Sirijo padel sum, da krši ta pravila, bi morala v 24 urah inšpektorjem dovoliti izredni pregled.

Po podpisu konvencije bi morala Sirija predložiti tudi vse podatke o zalogah kemičnega orožja, torej bi morala predložiti podatke o vsem orožju, ki ga je izdelala, in poročati o tem, ali ima nadzor nad svojim orožjem ali pa ga je izgubila. Oblasti bi potem morale dovoliti prihod inšpektorjev Organizacije za prepoved kemičnega orožja, ki bi preverili zaloge orožje in ga tudi zasegli.

Konvencija tudi določa, da mora država plačati vse stroške, ki nastanejo v procesu priključevanja. In kako poteka uničenja kemičnega orožja? Orožje dejansko potopijo v posebne naprave, kjer jih zmešajo z nevtralnimi snovmi. Razoroževanje bomb in izstrelkov s kemičnim orožjem je bolj zapleteno.

Sedem držav je svoje kemično orožje uničilo ali je v postopku uničevanja
Država in Organizacija za prepoved kemičnega se lahko pogajata o časovnem poteku dejavnosti, torej kdaj bo podpisana deklaracija, kdaj verificirana in kdaj bo uničeno kemično orožje. Če bo Sirija deležna postopka, ne bo prva država, ki bo predala svoje kemično orožje. V 16-letni zgodovini organizacije je svoje kemično orožje uničilo ali pa vodi postopke uničenja sedem držav: Albanija, Indija, ZDA, Rusija, Japonska, Libija in ena anonimna država (to naj bi bila Severna Koreja). Rusija in ZDA še niso v celoti uničile zalog kemičnega orožja iz obdobja hladne vojne. Libija je začela svoje zaloge uničevati oktobra 2010 in je bila sredi postopka, ko je padel režim Muamerja Gadafija. Ko je oblast prevzela nova vlada, je trajalo 18 mesecev, da so znova vzpostavili infrastrukturo za uničenje. Med uničevanjem so oblasti naletele na še nove zaloge, za njihovo uničenje pa bo potrebnih še več mesecev.