Podpis Acte je sprožil proteste v številnih državah. Foto: EPA
Podpis Acte je sprožil proteste v številnih državah. Foto: EPA

Latvijsko gospodarsko ministrstvo je pojasnilo, da so se za zamrznitev procesa ratifikacije Acte odločili, ker želijo videti, kako se bodo odločile druge države. Konec januarja je večina držav članic Evropske unije pristopila k sporazumu, a so po hudih pritiskih javnosti nato nekatere zamrznile proces ratifikacije.

"Podpisali smo ga, vendar pa zdaj vidimo, da potrebujemo razpravo o tem. Družba pravi, da o njem ni bilo razprave, zato jo želimo zagotoviti, preden bomo dokument dali v parlamentarno obravnavo," je pojasnila tiskovna predstavnica ministrstva Daiga Grube.

Acto so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 držav članic EU-ja. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

Nemčija verjetno ne bo podpisala Acte
Med podpisnicami sporazuma, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, sta tudi Latvija in Slovenija, med njimi pa ni Nemčije. Neimenovani viri iz nemške vlade so dejali, da Nemčija ne bo podpisala sporazuma, čeprav se je z njim že načeloma strinjala.

Civilna družba v državah podpisnicah sporazuma se je burno odzvala na podpis Acte in zvrstilo se je več protestnih shodov, ki jih je z napadi spletne strani vlad in drugih pristojnih organov podprla tudi mednarodna aktivistična skupina Anonymous. Izjema ni bila niti Slovenija, kjer se nov protestni shod napoveduje 17. februarja.