Schmitt je odločitev o odstopu sporočil poslancem na seji parlamenta. Foto: EPA
Schmitt je odločitev o odstopu sporočil poslancem na seji parlamenta. Foto: EPA
Pal Schmitt pred odstopno izjavo
Po uradnem štetju je bil Pal Schmitt 16. madžarski predsednik, četrti po padcu komunističnega sistema. Foto: Reuters
Pal Schmitt po odstopni izjavi
Schmittov odstop je največji udarec premierju Orbanu na notranjepolitičnem prizorišču, medtem pa Madžarski zaradi ukrepov in delovanja Fideszove vlade še naprej grozijo sankcije EU-ja. Foto: EPA

"Na podlagi madžarske ustave, ki sem jo podpisal, predsednik odraža enotnost naroda. Ko moje osebno vprašanje deli moj ljubi narod, to pomeni, da je moja dolžnost, da sklenem svojo funkcijo in odstopim od mandata predsednika," je Schmitt pojasnil parlamentu.

"V danem trenutku predsednik zaradi vprašanja plagiatorstva razdvaja narod in zaradi tega končujem svoj predsedniški mandat," je sklenil svoje predsedovanje olimpijski sabljaški šampion ter dolgoletni diplomat.

Prepisoval od Bolgara in Nemca
V četrtek prejšnji teden je madžarska univerza Semmelweis Schmittu odvzela doktorat, potem ko se je izkazalo, da je prepisal večji del svoje disertacije.

Afera s Schmittovim doktoratom se je začela, ko je madžarski tednik HVG na začetku januarja poročal, da je večji del disertacije "dobeseden prevod" besedila v francoščini, ki ga je konec 80. let prejšnjega stoletja napisal bolgarski športni strokovnjak in diplomat Nikolaj Georgijev.

Glede na navedbe, ki jih je sredi januarja objavil spletni portal index.hu, pa je 17 strani ugotovitev v Schmittovi disertaciji prevod doktorata nemškega profesorja Klausa Heinemanna iz leta 1991.

Usodni pozivi k odstopu z desnice
V petkovem televizijskem pogovoru je Schmit še zatrjeval, da ne bo odstopil, saj ne vidi povezave med prepisanim doktoratom in predsedniško funkcijo. Poudaril je, da je doktorski naziv dobil leta 1992, medtem ko je bil za predsednika izvoljen pred enim letom.

Pozivi k njegovemu odstopu niso prihajali samo iz vrst opozicije, ampak tudi od vplivnih konservativnih intelektualcev in vodilnega desno usmerjenega časopisa Magyar Nemzet.

Schmitt je tesen zaveznik premierja Viktorja Orbana in je bil na čelo države izvoljen s pomočjo njegove vladajoče stranke Fidesz, katere podpredsednik je bil vse od leta 2003 do izvolitve na predsedniški položaj.

Evroposlanec, (pod)predsednik parlamenta ...
S podporo Fidesza se je kot neodvisni kandidat leta 2002 potegoval za župana madžarske prestolnice Budimpešte. Na listi stranke Fidesz je bil dvakrat izvoljen v Evropski parlament, v letih 2004 in 2009, in bil med drugim podpredsednik Evropskega parlamenta.

Po prepričljivi zmagi Fidesza na parlamentarnih volitvah leta 2010, ko je Orbanova stranka dobila dvotretjinsko ustavno večino, je bil izvoljen za predsednika parlamenta. A je na položaju ostal le nekaj tednov, saj je bil v parlamentu 29. junija 2010 brez težav izvoljen za predsednika države.

Vrnitev v šport in MOK?
Kako bo Schmittova pot potekala naprej, ostaja odprto vprašanje. Je pa Schmitt pred vstopom v politiko večji del svoje kariere tako ali drugače posvetil športu; bodisi kot uspešen športnik ali kot funkcionar Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Neslavno slovo zlatega olimpijca
Pal Schmitt se je rodil 13. maja 1942 v Budimpešti. Po diplomi iz ekonomije se je posvetil tudi sabljanju in postal eden uspešnejših madžarskih športnikov, ki ima v svoji zbirki dve zlati ekipni odličji z olimpijskih iger leta 1968 in 1972 ter dva naslova svetovnega prvaka, ekipnega in posamičnega.

Po uspehu v športu ga je karierna pot leta 1983 zanesla v Mednarodni olimpijski komite, med drugim v njegov izvršni odbor, šest let pozneje pa je v vlogi predsednika prevzel vodenje Madžarskega olimpijskega komiteja. Tuje mu niso niti izkušnje v diplomaciji, saj je bil med drugim med letoma 1993 in 1997 madžarski veleposlanik v Španiji, med letoma 1999 in 2002 pa še v Švici.