Iran se je pridružil drugim državam, ki so enoglasno obsodile londonski teroristični napad, v katerem je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 48 pa jih je ranjenih. Je pa predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Bahram Kasemi ob tem nekatere države pozval, naj prenehajo "slediti svojim kratkoročnim političnim in ekonomskim ciljem, ki se zdijo strateški, in se raje usmerijo v varnost tako svojih državljanov kot celotnega sveta".

"Da bi izkoreninili terorizem, je nujno potrebno, da te države naslovijo temeljne vzroke, pa tudi glavne finančne in ideološke vire ekstremizma ter nasilja, ki so jasni vsem," je povedal Kasemi za Press TV. "Edini način za zmago nad globalnim terorizmom je, da (Zahod) igra pošteno in odgovorno vlogo v globalnem valu proti terorizmu in ekstremizmu, brez dvojnih meril."

Corbyn: Čas za resne pogovore glede Savdijcev
Velika Britanija je pomembna gospodarska partnerica Savdske Arabije, države, na katero je namigoval Kasemi, zaradi česar je deležna številnih očitkov. Da partnerstvo s to sunitsko državo, iz katere se prelivajo sredstva skrajnežem po vsem svetu, predstavlja težavo, se strinja tudi liberalnodemokratski tekmec Mayeve za položaj premierja Jeremy Corbyn.

"Moramo začeti kar nekaj težkih pogovorov, začenši s Savdsko Arabijo in drugimi zalivskimi državami, ki so financirale in podžigale ekstremistično ideologijo," je dejal po navedbah BBC-ja. In dodal: "Naše demokratične vrednote moramo ohraniti. Moramo se upreti islamofobiji in razdoru ter se udeležiti volitev 8. junija, da bi tako dokazali, da je naša demokracija močna."
Mayeva nad splet
Medtem pa je premierka Theresa May napovedala ukrepe, od boja proti islamističnemu ekstremizmu do večjega nadzora na spletu. Poudarila je, da gre za že tretji napad na Otoku v desetih tednih, po napadu na Westminstrskem mostu in v Manchestru, po njenih besedah pa smo priča novemu načinu napadov. Napadalci drug drugega posnemajo, je dejala.

Po mnenju premierke so potrebne štiri pomembne spremembe. Vse napadalce namreč združuje islamistični ekstremizem, ki je po besedah premierke ideologija, ki trdi, da so britanske vrednote nezdružljive z islamom. Premagati to ideologijo je eden večjih izzivov današnjega časa, je dejala, tega pa naj ne bi mogli storiti le s protiterorističnimi operacijami, pač pa s prepričevanjem ljudi, da so "naše vrednote" boljše.

Ob tem teroristom ne bi smeli omogočati varnih krajev, kar po njenem mnenju ponuja splet. Zato premierka predlaga krepitev mednarodnih naporov za nadzor ekstremizma na spletu. Glede stanja v britanski družbi je dejala, da je "v naši državi veliko preveč strpnosti do ekstremizma". Zaradi tega bo po njenih besedah potrebna neprijetna in težka razprava.

Sprememb pa si Mayeva želi tudi v protiteroristični strategiji, da bi imela policija pooblastila, ki jih potrebuje. Premierka predlaga tudi daljše zaporne kazni za nekatere kršitve zakonov. Glede zadnjega napada je premierka dejala, da gre za hitro razvijajočo se preiskavo, in se zahvalila policiji in reševalnim službam za požrtvovalno delo.
Muslimanski svet podpira spremembe
Pobudo premierke Mayeve po spremembah je podprl tudi generalni sekretar Britanskega muslimanskega sveta (MCB) Harun Rashid, ki je napad ostro obsodil, češ "kar je dovolj, je dovolj". "Pripravljeni smo na težke pogovore, kot enakovredni državljani in enakovredni v tem boju. Veseli me, da premierka govori o pogovorih, ker to nakazuje, da moramo poslušati drug drugega in delati skupaj, da bi ostali del Združenega kraljestva."

Ob tem je še dejal, da bo MCB začel novo kampanjo, v okviru katere bodo morale mošeje poročati o kakršnih koli sumljivih dejavnostih. "Hočemo preusmeriti ljudi proč od tega kulta smrti."

Stopnja ogroženosti ni povišana
Notranja ministrica Amber Rudd je medtem povedala, da se pristojna služba ni odločila za zvišanje stopnje teroristične grožnje na najvišjo, saj napadalci niso več na prostosti. Policija je vse tri namreč ubila. Tako ostaja stopnja grožnje resna, kar pomeni, da je napad zelo verjeten.

Začasna prekinitev kampanje
Vladajoči konservativci, opozicijski laburisti in Škotska nacionalna stranka so zaradi napada prekinili kampanjo pred četrtkovimi parlamentarnimi volitvami. V protipriseljenski stranki Ukip pa so sporočili, da bodo kampanjo nadaljevali, saj da bi bila njena prekinitev, kot je dejal predsednik stranke Paul Nuttall, "točno to, kar od nas želijo skrajneži".

V ponedeljek bodo kampanjo nadaljevali, volitve pa bodo potekale v četrtek, kot je bilo predvideno, je še dodala konservativna premierka.

Sožalja in obsodbe napada
Londonski župan Sadiq Khan je ostro obsodil "barbarski napad", britanska notranja ministrica Amber Rudd je dejala, da gre za "grozljiv napad v srcu naše prestolnice", sožalje vsem prizadetim je izrazila tudi škotska premierka Nicola Sturgeon.

Na napad se je - v svojem slogu - odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na Twitterju spet pozval k prepovedi vstopa v ZDA za državljane šestih pretežno muslimanskih držav, kar so ameriška sodišča za zdaj preprečila.

Ob tem je tudi zapisal, da je čas za konec politične korektnosti. V nasprotnem primeru bo grožnja samo še večja. "Končati moramo politično korektnost in se lotiti varnosti naših ljudi. Če se ne bomo spametovali, bo samo še slabše," je zapisal. V seriji jutranjih tvitov je kritiziral tudi londonskega župana, ki je skušal pomiriti ljudi. "Najmanj sedem mrtvih in 48 ranjenih v terorističnem napadu in londonski župan pravi, da 'ni razloga za skrb'!" je zapisal Trump.

Khanov tiskovni predstavnik je medtem sporočil, da ima župan pomembnejše delo, kot je odgovarjanje na Trumpove tvite. Poudaril je, da je ameriški predsednik Khanove besede, da naj Londončani ne bodo zaskrbljeni, ko bodo na ulicah videli več policistov, "namerno vzel iz konteksta". Župan na Trumpove komentarje ne bo odgovarjal osebno, je dodal.

Bolj diplomatski so bili odzivi preostalih zahodnih voditeljev. "Francija podpira Veliko Britanijo, danes bolj kot kadar koli. V mislih sem z žrtvami in njihovimi sorodniki," je tvitnil francoski predsednik Emmanuel Macron. Sožalje so izrekli tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kanadski premier Justin Trudeau in avstralski premier Malcolm Turnbull.