Milanović poudarja, da se bori za interese Hrvaške. Foto: EPA
Milanović poudarja, da se bori za interese Hrvaške. Foto: EPA

Hrvaški predsednik je med obiskom v Vukovarju komentiral tudi navedbe nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki trdi, da Milanoviću grozi maščevanje Kijeva zaradi izjav o Ukrajini in Rusiji.

"Nisem na strani Rusije. Niti ne poznam Medvedjeva niti se ne želim natakniti na takšne trnke. Sem na hrvaški strani, borim se za hrvaško državo in ljudi in zanje poskušam iztržiti čim več," je povedal po današnji slavnostni seji mestnega sveta v Vukovarju ob praznovanju dneva mesta.

"Rusi igrajo svojo igro, oni so agresor v tej vojni, mi pa imamo na oblasti kliko, ki aktivno deluje proti interesom hrvaškega naroda v Bosni in Hercegovini. Prisegel sem tudi na njihovo zaščito in bom za to politično umrl, če bo treba," je dejal in dodal, da mora tudi hrvaški premier Andrej Plenković komentirati nenadno vprašanje vstopa Finske in Švedske v Nato.

"O tem govorimo, smo sodobna samostojna država, ki razmišlja s svojo glavo. Če lahko Ciper vloži veto na sankcije proti Lukašenku, dokler ne rešijo problema plina s Turčijo, zakaj tega ne bi storila Hrvaška? Kot predsednik Hrvaške, ki zastopa državo na vrhu Nata, bom dal veto na povabilo, to je tisto, kar lahko storim jaz," je še povedal.

Nemčija podprla vstop Finske in Švedske

Nemški kancler je na zaprtem srečanju vlade v Mesebergu pri Berlinu gostil švedsko premierko Magdaleno Andersson in finsko premierko Sanno Marin.

"Naši današnji gostji sta bili voditeljici vlad Finske in Švedske. Obe državi sta naši tesni zaveznici in zaveznici Evropske unije, zato je zelo pomembno, da skupaj razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki so pomembna za Evropo in za vse nas," je v uvodni izjavi dejal Scholz.

Kot je poudaril, si lahko obe državi obetata podporo Nemčije, če se bosta odločili, da želita postati del zveze Nato. Podporo njunemu hitremu in nemotenemu vstopu v zavezništvo je izrazil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Ruska invazija v Ukrajini je na Finskem in Švedskem povzročila preobrat v javnem in političnem mnenju glede dolgoletne politike vojaške nevtralnosti. Tako v obeh državah poteka intenzivna razprava o članstvu v zvezi Nato, zanj pa bi lahko zaprosili že v tem mesecu.