Ramazan za verne muslimane pomeni čas duhovne discipline, globokega razmišljanja o odnosu do Boga, dodatnih molitev, povečane dobrodelnosti in intenzivnega učenja Korana.

Prav tako naj bi muslimani v tem času poskušali omejiti negativne misli in čustva, kot sta ljubosumje in jeza, ter se izogniti obrekovanju, pritoževanju in preklinjanju.

Ramazan oziroma saum je četrti od petih stebrov islama, drugi so še izpovedovanje vere (šahada), pet dnevnih molitev (salah), dajanje miloščine (zakat) in romanje v Meko (hadž).

V času ramazana se muslimani postijo med sončnim vzhodom in sončnim zahodom. Med postom se vzdržijo uživanja hrane, pitja tekočin, kajenja cigaret, spolnih dejavnosti in jemanja (nenujnih) zdravil. Izjeme veljajo za bolne, noseče, doječe matere, za čas menstruacije ali potovanja ter za majhne otroke in starejše.

Prekršiti katero izmed omejitev pomeni razveljavitev posta za tisti dan. Da bi nadomestili dneve med ramazanom, v katerih se niso postili, lahko muslimani post izvedejo pozneje v letu ali za vsak zamujeni dan priskrbijo obrok pomoči potrebnemu, navaja ameriški novičarski portal Vox.

Ob koncu dneva se post konča z molitvijo in večerjo (iftar), najpomembnejša pa je večerna molitev (teravih-namaz) približno dve uri po koncu posta. "Post je med drugim najvišja stopnja pobožnosti in dokaz resničnega verovanja, brez licemerstva in dvojne morale," je zapisala Islamska skupnost v Sloveniji.

Bog Mohamedu razkril prve verze Korana

Po verovanju muslimanov je v ramazanu Bog preroku Mohamedu začel razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Zato se muslimani v tem obdobju intenzivno posvečajo njegovemu branju in proučevanju. Celoten Koran v času meseca ramazana na glas preberejo v večini džamij, in sicer tako, da se vsakodnevno prebere 20 od skupno 604 strani.

V Sloveniji dejavnosti v 18 mestih

V času postnega meseca bodo ramazanske dejavnosti potekale v 18 slovenskih mestih – Ljubljani, na Jesenicah, v Kopru, Mariboru, Velenju, Celju, Trbovljah, Novem mestu, Kočevju, Krškem, Postojni, Sežani, Ajdovščini, Novi Gorici, Izoli, Škofji Loki, Kranju in Tržiču. Najpomembnejša molitev (teravih-namaz) bo med ramazanom potekala v večernih urah.

V večinsko muslimanskih državah včasih podjetja in izobraževalne ustanove v času ramazana skrajšajo delovni čas. V Dubaju je denimo policija uradno opozorila voznike, naj bodo mirni in ne kršijo prometnih pravil med hitenjem z dela na iftar, navaja Khaleej Times.

Ramazan vsako leto 11 dni prej

Muslimanski koledar je lunarni in se ravna po Luninih menah. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, ramazan vsako leto nastopi 11 dni prej kot v letu pred tem. Zaradi tega ljudje vsako leto različno doživljajo sveti mesec – pozimi so namreč dnevi krajši in ni vročine kot poleti.

Ramazanu arabsko govoreči muslimani pravijo ramadan. Poimenovanje ramazan uporabljajo nekateri muslimani v Evropi, kot so Bošnjaki in Turki, pa tudi muslimani v Sloveniji. Ramazanu bo sledilo tridnevno praznovanje ramazanskega bajrama.