Nemci so pograbili vladno finančno pomoč in kupujejo nova vozila. Bo to dovolj za začetek pohoda iz krize? Foto: EPA
Nemci so pograbili vladno finančno pomoč in kupujejo nova vozila. Bo to dovolj za začetek pohoda iz krize? Foto: EPA
Nemške oblasti so prejele več kot milijon prijav za 2.500 evrov subvencije. Foto: EPA
Vladna poteza je obrodila sadove: težava pa je v tem, da ne kupujejo nemških vozil, temveč cenejša vozila tujih proizvajalcev. Foto: EPA
Največ je pridobil Renault: Nemci z veseljem kupujejo cile in twinge. Foto: EPA
Oplova (v lasti ameriškega General Motorsa) usoda je še v zraku: dober znak je, da je prodaja cors narasla. Foto: EPA

"Thielov" je v Nemčiji v zadnjih tednih na tisoče. Za clia se je odločil predvsem zaradi cene in hitre dobave, ki je veliko krajša kot pri nemških proizvajalcih. Finančna pomoč v višini 2.500 evrov predstavlja veliko pomoč predvsem pri nakupu cenejših manjših vozil, zato ni čudno, da se Nemci zdaj množično odločajo za francoske, italijanske in japonske avtomobile.

"Kar zadeva Nemčijo, smo bolj znani po bolj prestižnih in športnih vozilih, in 2.500 evrov ne pomeni skoraj nikakršne ali pa zelo majhno razliko, če govorimo o nakupu audija, mercedesa ali BMW-ja," pravi Justus Haucap, profesor ekonomije na univerzi v Nürenbergu.

Do 2.500 evrov vse do konca leta
Kot je znano, so nemške oblasti zaradi rekordnega padca prodaje novih vozil v zadnjih 15 letih januarja sklenile, da državljanom ponudijo pomoč, če se znebijo vozil, starejših od 9 let. Zdaj so se zaradi velikega povpraševanja, prejele so več kot milijon prijav, odločile, da program pomoči podaljšajo do konca leta, namesto 1,5 milijarde evrov pa bodo zanj namenile 5 milijard. Za mnoge Nemce je vladni program finančne pomoči za nakup avtomobilov uresničitev sanj: svoje zarjavele jeklene konjičke so zavrgli, prejeli 2.500 evrov od vlade in kupili nov, sijoč avto.

Velika rast prodaje, a predvsem tujih vozil
Marca je v Nemčiji prodaja novih vozil poskočila za 40 odstotkov, a po mnenju nekaterih poznavalcev se bo prodaja močno zmanjšala, ko bodo usahnila državna sredstva. "Vlada sicer upa, da si bodo do takrat že opomogli drugi industrijski sektorji." Zelo pomemben argument kritikov vladnega sistema je tudi ta, da večina kupcev, ki izkoristi denarno pomoč, ne kupi nemškega avtomobila, temveč manjše vozilo tujega proizvajalca. Marca naj bi se prodaja Mercedes-Benza zmanjšala za 7,6 odstotka, BMW-ja pa za 1,1 odstotek.

Nasprotno se je prodaja Suzukijevih in Fiatovih vozil potrojila, Kijinih in Hyundaijevih vozil pa podvojila. Nemški ponos Volkswagen je sicer marca povečal prodajo za 36 odstotkov, a je izgubil tržni delež v korist francoskega rivala Peugeot- Citroena, ki je ugotovil 63-odstotno rast prodaje, in Toyote, ki je prodajo povišala za 55 odstotkov. Tudi nemška enota obubožanega ameriškega General Motorsa Opel je tudi dvignila prodajo, in sicer za 27 odstotkov, največ zaradi povečanega povpraševanja po corsi.

Nemški minister za promer Wolfgang Tiefensee je dejal, da nepričakovana priljubljenost omenjene ponudbe pomeni dobro novico za oslabljeno gospodarstvo. "Naši napori za okrepitev avtomobilske industrije so bili tako uspešni, da nam druge države članice zavidajo naš načrt."

A kako učinkovit dejansko sploh je nemški model?
Medtem ko ima večina Nemcev vladno denarno pomoč za "bonus za pločevino", zvezna vlada projekt v prvi vrsti razume kot "okolijski program". A kritiki niso prepričani, da je načrt tako prijazen ta okolje, kot Berlin želi, da bi volivci verjeli. "Shema ne ponuja nobenih ekoloških prednosti, ker ne določa, kakšen avto mora uporabnik kupiti," pravijo v prometnem združenju. "Lahko porabi 3, 5 ali 10 litrov na 100 kilometrov, to ne predstavlja nobene razlike. Denar dobite, če le kupite nov avto in se znebite prejšnjega, starega vsaj devet let."

Kaj pa okolje?
Tudi Evropska federacija za promet in okolje s sedežem v Bruslju ocenjuje, da ima nemški načrt napako, ker v ničemer ne preprečuje, da majhnega Volkwagnovega lupa, ki porabi 3 litre goriva na 100 kilometrov, ne bi zamenjali za Porschejevega cayenne turbo SUV-a, ki za isto pot porabi 14,7 litra. Ob tem okoljevarstveniki trdijo, da že sama proizvodnja tako velikega števila novih avtomobilov gotovo škoduje okolju. Sama izdelava avtomobila za okolje predstavlja okoli polovico škode, kot jo potem uporaba avtomobila v njegovem celotnem "življenju."

"To je ekonomski nesmisel"
Ena najbolj ostrih kritik na vladno potezo o podaljšanju programa subvencij je prišla iz ust predsednika kanclerkinega sveta neodvisnih ekonomskih svetovalcev Wolfganga Franza, ki pravi, da je načrt v prvi vrsti osnovan z mislijo na osvajanje glasov na jesenskih volitvah. "Vsak zmeren ekonomist bi se strinjal, da je ta odločitev ekonomski nesmisel."

Tudi ZDA kmalu z isto potezo?
A kot kaže, nemški model "vleče". Po podatkih združenja evropskih izdelovalcev avtomobilov je subvencije za nakup novih avtomobilov uvedlo 11 evropskih držav uvedlo, zdaj pa naj bi o podobnem ukrepu znova razmišljale tudi ZDA. V igri naj bi bila dva modela: po predlogu demokratov bi potrošniki prejeli do 3.800 evrov pomoči, če bi zamenjali svoja vozila, starejša od leta 2001 in kupili nova vozila, narejena v ZDA, Kanadi ali Mehiki. Četudi bi bila ta možnost dobra za ameriško avtomobilsko industrijo, pa kritiki opozarjajo, da bi bi imela negativne posledice na mednarodno trgovino, hkrati pa ne bi nič pripomogla v boju za zmanjšanje škodjlivih plinov. Drugi predlog, pod katerega se je podpisala mešana ekipa demokratskih in republikanskih senatorjev, pa predvideva denarno pomoč med 2.500 do 4.000 dolarjev. Ta možnost ne predvideva omejitev glede države proizvajalca, kar pa pomeni, da mu bodo ostro nasprotovali sindikati ameriških avtomobilskih podjetij.

In medtem ko zakonodajalci tehtajo prednosti in slabosti obeh načrtov, je predsednik Barack Obama poudaril, da želi doseči isto kot nemška kanclerka Angela Merkel: podpreti želi domačo avtomobilsko industrijo, zagotoviti varnost delovnih mest in pri tem paziti na okolje.

K. T.