"Ugotavljamo, da nadzor do zdaj ni deloval," je opozorila Eva Högl iz Socialdemokratske stranke. Foto: Reuters

Tri leta je minilo od razkritja, ki je popolnoma šokiralo Nemce in po katerem dve tretjini prebivalcev nemški obveščevalni službi BND ne zaupata več. Sporna početja BND-ja je leta 2013 razkril Američan Edward Snowden.

V nemškem parlamentu so kmalu zatem ustanovili komisijo, ki je pripravila danes sprejete reforme nemške obveščevalne službe. Da je bila reforma nujna, je med razpravo v parlamentu opozorila Eva Högl iz Socialdemokratske stranke. "Ugotavljamo, da nadzor do zdaj ni deloval. Ne znotraj obveščevalne službe, ministrstva ali kanclerskega urada. Tudi nadzor parlamenta je bil do zdaj nezadosten, saj za to nismo imeli pristojnosti," je dejala.

Zato bosta ustanovitev neodvisnega odbora, ki bo delo obveščevalne službe nadzoroval, sestavljala dva sodnika, državni tožilec in stalni komisar z notranjega ministrstva. Mednarodno komunikacijo BND-ja bo moral po novem odobriti kanclerski urad, in ne več vodstvo BND-ja kot do zdaj. Zakon tudi izrecno prepoveduje gospodarsko in industrijsko vohunjenje.

Tisti del, ki moti opozicijo in nekatere strokovnjake, pa je, da bodo lahko zbirali podatke in nadzorovali državljane zunaj Evropske unije - tukaj že opozarjajo na nesprejemljiv nadzor tujih novinarjev denimo -, pa tudi o evropskih institucijah in prijateljskih državah, če bi odločili, da je ogrožena varnost Nemčije.

"BND je bil doslej manjši brat ameriške agencije NSA, zdaj postaja njen brat dvojček," je reformo komentirala Martina Renner iz Stranke levice. Zeleni pa meni, da so nezakonite posle, o katerih je javnost obvestil Snowden, s tem le legalizirali, pričakujejo tudi, da bo zakon končal na ustavnem sodišču in pred evropskim sodiščem.