Tako se začenja včeraj predvajani prispevek nemškega TV-kanala ZDF, ki ga je navdihnil resničnostni šov Big Brother.
Kot dokazni primer novih odnosov ZDF navaja, da so se prebivalci nekoč vojskujočih se držav znašli zaprti v hiši "Velikega brata" in da je oddaja imela izjemno visoko gledanost na Hrvaškem, čeprav so jo snemali v Srbiji.
"Na tak način, pod streho "Velikega brata", se je pet nekdanjih jugoslovanskih republik po 20 letih znova združilo. Odziv je bil odličen. Zdelo se je, kot da so pokoli, etnična čiščenja in drugi vojni zločini padli v pozabo," razlaga avtor oddaje in poudarja, da razmere spreminjajo tudi na področju politike.
Hrvaška vlada razmišlja o možnosti umika tožbe proti Srbiji zaradi genocida, medtem ko se nova hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić nedvoumno zavzema za trajno spravo s sosedami, nadaljuje avtor.
Unovčenje sentimentalnosti
Občutek pripadnosti je lahko tudi dobičkonosen posel. Beograjčanka Stana Radulović živi od prodaje sentimentalnih spominkov. Majice s Titovo podobo, značke z izjavami ljubezni Jugoslaviji ..., nekaj za vsakega jugonostalgika. "Jugoslavijo imam v srcu in me napolnjuje s srečo, ampak tudi z neizmerno žalostjo, da je nekaj tako veličastnega propadlo," v prispevku pripoveduje Radulovićeva.
ZDF trdi, da val nostalgije ni zajel le Srbije, ampak tudi preostanek nekdanje države. Petar Jurić je prvič v Beogradu in namerava kupiti majico z napisom "Socialistična federativna republika Jugoslavija", ki je, pravi on, simbol jugoslovanske enotnosti. "Sem Hrvat iz Bosne in bi rad, da bi živeli spet kot nekoč," pravi. Radulovićeva pa: "To ni nostalgija. To je nova atmosfera med nami: jugosfera."
ZDF navaja še, da "jugosfera" ne obstaja samo na družbeni in na kulturni ravni, ampak tudi v gospodarstvu. "Nekdanje republike so gospodarsko odvisne druga od druge. Skoraj tretjina trgovine Črne gore poteka s Srbijo, Bosna je za Srbijo največje izvozno tržišče in po velikosti drugo za Hrvaško, medtem ko je Srbija največji izvozni partner Makedonije," slišimo.
Kruta realnost in jugonostalgija
Nemški TV-kanal ni prvi tuji medij, ki je v zadnjem času poročal o pojavu jugonostalgije. Inštitut za poročanje o vojni in miru (IWPR) se je tako septembra široko razpisal o porastu jugonostalgije v teh kriznih časih. "Čeprav je minilo toliko časa, se številni na območju še vedno spominjajo in obžalujejo konec nekega preteklega obdobja, ko so ljudje različnih narodnosti živeli bolj ali manj zadovoljno v eni državi," so zapisali.
IWPR navaja tudi, da se je od šestih nekdanjih republik SFRJ-ja do zdaj le Slovenija pridružila Evropski uniji in uživa relativno blaginjo, medtem ko se preostalih pet "še vedno bojuje z revščino, nezaposlenostjo, korupcijo in posledicami vojne". In še: "Opazovalci pravijo, da je kruta realnost življenja v teh relativno mladih državah tista, ki spodbuja ljudi, da se vračajo v čas, ko je bilo pritiskov manj in so se ljudje lahko zanašali na državo precej bolj, kot se lahko zdaj."
Javno precej manj glasni
A IWPR tudi izpostavlja, da si tisti, ki menijo, da bi morala Jugoslavija ostati ena država, le redko upajo izraziti svoje poglede javno. "Tega ne spodbujajo politične elite v nobeni nekdanji državi SFRJ-ja - razen morda v Srbiji -, ker je prevladujoče stališče, da je bila federacija umetna stvaritev, vsiljena ljudem tega območja, in ni ustrezala nikomur razen Srbom," piše.
Eden najnenavadnejših pojavov v državah nekdanje Jugoslavije, ki ga izpostavljajo številni, pa je jugonostalgija med mladimi - tistimi, ki se v času SFRJ-ja sploh še niso rodili ali pa so bili premladi, da bi se je spomnili. Vprašani poudarjajo "sistem vrednot", "preprostejše življenje" in celo popkulturne dosežke, ki jih po razpadu države nobena posamezna država ni več mogla doseči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje