Goreči avtomobil ekipe Al Džazire na kraju nedaleč od libanonsko-izraelske meje, kjer je bil v izraelskem napadu ubit Reutersov novinar Issam Abdallah, še šest pa jih je bilo ranjenih. Foto: Reuters
Goreči avtomobil ekipe Al Džazire na kraju nedaleč od libanonsko-izraelske meje, kjer je bil v izraelskem napadu ubit Reutersov novinar Issam Abdallah, še šest pa jih je bilo ranjenih. Foto: Reuters

Kot je sporočila izraelska vojska, je protitankovska raketa, ki so jo v smeri kraja Matat izstrelili "teroristi" iz Libanona, na severu Izraela ubila civilista. Reševalna služba Magen David Adom je v ločeni izjavi potrdila smrt 60-letnega moškega.

Vojska je ob tem pojasnila, da je bilo sicer iz Libanona nad Izrael izstreljenih več izstrelkov, na kar se je odzvala s povračilnimi napadi. Obenem je sporočila še, da je z letalskimi napadi odgovorila tudi na raketni napad Hezbolaha na kraj Majan Baruh.

Libanonsko proiransko gibanje Hezbolah, s katerim si Izrael od začetka vojne s Hamasom pogosto izmenjuje ogenj, je medtem sporočilo le, da je z napadom na vojašnico Matat povzročilo žrtve.

Netanjahu je danes med obiskom na severu Izraela Hezbolah vnovič posvaril, naj ne poskuša razširiti obsega vojne, ki jo izraelska vojska bije s palestinskim gibanjem Hamas. "Če Hezbolah naredi eno napako, se bosta Bejrut in Južni Libanon spremenila v Gazo in Han Junis,” je na omrežju X zapisal izraelski premier.

Od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami, med njimi Hezbolahom, na izraelsko-libanonski meji pogosto poteka obstreljevanje, ki je zahtevalo smrtne žrtve na obeh straneh meje. Gre za najhujšo zaostritev konflikta na območju od druge libanonske vojne leta 2006.

 Oprema pokojnega Reutersovega novinarja Issama Abdallaha. Foto: Reuters
Oprema pokojnega Reutersovega novinarja Issama Abdallaha. Foto: Reuters

Reuters: Za smrt novinarja kriv Izrael

Medtem pa je preiskava Reutersa pokazala, da je za smrt njihovega novinarja Issama Abdallaha v napadu 13. oktobra v Libanonu odgovoren Izrael. V istem napadu so bili ranjeni še poročevalka AFP-ja Christina Assi in pet novinarjev Al Džazire.

V svojem poročilu Reuters navaja, da je pregledal več ur videoposnetkov osmih medijskih hiš in zbral dokaze s prizorišč. Dokaze so predali Nizozemski organizaciji za uporabne znanstvene raziskave (TNO), neodvisnemu raziskovalnemu inštitutu, ki testira in analizira strelivo in orožje.

Ločeni preiskavi organizacij Human Rights Watch (HRW) in Amnesty International (AI) sta prav tako potrdili, da je bila izraelska vojska tista, ki je 13. oktobra izstrelila granate na novinarje blizu meje, za kar se zdi, da je bil namerni napad na civiliste.

Iz HRW-ja so sporočili, da “dokazi nakazujejo, da je izraelska vojska vedela ali pa bi morala vedeti, da je skupina ljudi, na katero so streljali, civilisti", zaradi česar napad ustreza definiciji "vojnega zločina".

“Gre za nezakonit in očitno nameren napad na zelo vidno skupino novinarjev,” je zapisal HRW v izjavi.

Organizacija je ob tem pozvala izraelske zaveznice, ZDA, Veliko Britanijo, Kanado in Nemčijo, da "ustavijo vojaško pomoč in prodajo orožja Izraelu glede na visoko tveganje, da bo uporabljeno za hude zlorabe”.

AI pa je v svojem poročilu zapisal, da so bili napadi izraelske vojske “zelo verjetno neposreden napad na civiliste, ki ga je treba preiskovati kot vojni zločin”.

Organizacija je v svoji preiskavi ugotovila, da so bili novinarji “občutno oddaljeni od izmenjav ognja, jasno prepoznavni kot pripadniki medijev in mirujoči najmanj 75 minut, preden so bili napadeni".

"Noben novinar ne bi smel biti nikdar tarča zgolj zato, ker opravlja svoje delo. Izraelu se ne sme dopustiti, da nekaznovano ubija in napada novinarje," je poudarila Aya Majzoub, regionalna direktorica AI-ja za Bližnji vzhod.

Predstavnik izraelske vlade Eylon Levy je na očitke odgovoril, da Izrael “ne cilja civilistov”.