Ameriški predsednik Donald Trump želi ustaviti sprejem beguncev v ZDA, njegova vlada pa ob tem skuša izseljevati priseljence, tako tiste, ki so v državi nezakonito, kot tiste, ki imajo vsa potrebna dovoljenja.

Ameriško vrhovno sodišče je aprila začasno preprečilo Trumpovi administraciji, da izžene skupino priseljencev iz Venezuele, ki jih oblasti obtožujejo, da so člani tolp.

Ruanda se v zadnjih letih predstavlja kot država, kamor bi lahko zahodne države pošiljale prebežnike, čeprav organizacije za zaščito človekovih pravic opozarjajo, da ta afriška država ne spoštuje nekaterih osnovnih človekovih pravic.

Kigali je z Londonom leta 2022 podpisal sporazum o sprejemu več tisoč prosilcev za azil iz Združenega kraljestva, a je nato novoizvoljeni laburistični premier Keir Starmer dogovor ustavil.

Britanska konservativna vlada je nameravala v Ruando poslati prosilce za azil. Njihove prošnje bi bile v skladu z načrtom obravnavane v Ruandi, ne v Združenem kraljestvu, ob odobritvi statusa begunca pa bi lahko ostali v afriški državi ali pa bi zaprosili za azil v tretji državi. V Združeno kraljestvo se ne bi smeli vrniti.

Lani je tudi nemški zvezni komisar za migracije Joachim Stamp dejal, da bi lahko Nemčija uporabila obstoječa poslopja za prosilce za azil v Ruandi in tja na obravnavo njihovih prošenj poslala prebežnike, ki v Nemčijo prihajajo prek Rusije in Belorusije.

Agencija ZN-a za begunce (UNHCR) je opozorila na nevarnost, da bi lahko nekatere priseljence, ki bi bili poslani v Ruando, vrnili v države, od koder so pobegnili. Kigali je te navedbe zavrnil in UNHCR obtožil laganja.