Gre za ukrepe, ki jih lahko sprejme sam s t. i. izvršnimi ukazi, ker kongres pod vplivom orožarskega lobija ne opravlja svojega dela. Obamov govor, med katerim je potočil tudi nekaj solz, je bil njegov najbolj čustven do zdaj.

V nastopu je bil Obama vidno jezen, ker se še kar nadaljuje nasilje s strelnim orožjem, ki na leto zahteva življenja več kot 30.000 Američanov, med njimi tudi najmlajših. Prvič v sedmih letih, odkar vodi ZDA, so Obami pritekle solze, ko je omenil pokol predšolskih otrok na šoli Sandy Hook pred tremi leti. Potem ko so ga v preteklih letih pogosto kritizirali, da je premalo čustven in preveč racionalen, je tokrat presunil celotno Ameriko. "Vedno ko pomislim na te otroke, postanem jezen," je dejal Obama.

Republikanski senator Mark Kirk in demokratski senator Harry Reid sta po pokolu na šoli Sandy Hook pripravila kompromisni predlog zakona za zmanjšanje nasilja s strelnim orožjem. S predlogom se je strinjalo 90 odstotkov Američanov, v senatu ga je podprlo 90 odstotkov demokratov, a je padel zaradi nasprotovanja 90 odstotkov republikancev.

Prvi ukrep: registracija
Obama se je zato odločil, da v zadnjem letu svojega predsednikovanja sam mimo kongresa uveljavi smiselne predloge. Navedel je štiri glavne ukrepe, ki jih uvaja z izvršnimi ukazi. Najpomembnejši ukrep, ki bo naletel na največje nasprotovanje, je to, da se bodo morali vsi prodajalci orožja, pa če gre za posameznike, organizacije ali podjetja, registrirati kot prodajalci orožja. Kot je dejal, namreč ni smiselno, da odgovorni lastniki orožja to kupujejo ob preverjanju njihove morebitne kriminalne preteklosti in duševnih bolezni, medtem ko kriminalci orožje neovirano kupujejo prek spleta, na orožarskih sejmih ali prek posebej v ta namen ustanovljenih korporacij ali skladov.

"Vsak, ki prodaja orožje, mora dobiti dovoljenje za to in izvajati preverjanja, sicer bo kazensko preganjan," je dejal Obama. Obenem je zatrdil, da bodo povečali učinkovitost sistema in zaposlili dodatne uslužbence pri FBI-ju ter tako olajšali in pospešili postopek za odgovorne prodajalce in kupce. Obama se je sicer v govoru večkrat skliceval na odgovorne lastnike orožja in jih prosil, naj se mu pridružijo v boju proti lažem orožarskega lobija in onemogočanju kongresa.

Navedel je statistiko, ki kaže, da preverjanje kriminalne preteklosti dejansko kriminalcem otežuje nakup orožja, in sarkastično pripomnil, da raziskave in znanost vendarle delujejo, dejstva pa so pomembna. "Če lahko izboljšamo varnost na podlagi raziskav prometnih nesreč in prehrane, ni razloga, da ne bi enako veljalo za orožje, čeprav kongres tovrstne raziskave namerno onemogoča (...) Celo terorističnim osumljencem niso hoteli onemogočiti nakupa orožja. To ne more biti prav. Orožarski lobi morda ima kongres za talca, ampak Američanov ne bo imel. Ne moremo čakati," je dejal.

Pol milijarde za duševne bolezni
Med ukrepi, ki jih uvaja z izvršnimi ukazi, je naštel tudi učinkovitejše uveljavljanje obstoječe zakonodaje, krepitev pomoči žrtvam nasilja v družini in boljše zdravljenje duševnih bolezni. "Vi iz kongresa, ki krivite duševno zdravje za množične poboje, imate zdaj priložnost, da nekaj storite," je dejal in kongres zaprosil za pol milijarde dolarjev v ta namen.

V govoru je večkrat tudi ponovil to, kar poudarja po vsakem novem množičnem poboju v ZDA. Dejal je, da Američani niso prirojeno nasilnejši od ljudi v drugih naprednih državah, kjer ni niti približno toliko smrti zaradi orožja. Namesto da bi to reševali, se zapletajo v strankarske delitve, čeprav soglasje v družbi, da je treba nekaj storiti, obstaja.

Zatrdil je, da nikakor ne želi odpraviti drugega amandmaja k ustavi, ki Američanom zagotavlja pravico do orožja, ne glede na to, kaj trdijo kritiki. Vendar pa je prepričan, da je ob ohranitvi pravice mogoče tudi držati orožje stran od neodgovornih ljudi. A ob upoštevanju pravice do orožja je treba upoštevati tudi pravico do življenja in pravico do varnega izražanja vere. Ti veljata tako za kristjane, jude kot muslimane in sikhe, ki so bili v preteklosti tarča množičnih pobojev. "Tudi oni imajo pravice," je dejal in sprožil velik aplavz navzočih.

Priznal je, da ukrepi, ki jih uvaja, ne bodo odpravili vsega zla na svetu, vendar pa bodo morda ustavili kakšen pokol. Omenil je primer napadalca na Kitajskem, ki se je spravil na otroke, vendar jih je večina preživela, ker je napadel z nožem, in ne s strelnim orožjem.

V skoraj polovici ameriških zveznih držav je število žrtev avtomobilskih nesreč izenačeno z žrtvami strelnega orožja. V zadnjih desetih letih je v ZDA v strelskih napadih ali obračunih umrlo najmanj 300.000 ljudi.

NRA ogorčen
Obama je večkrat priznal, da si nezmožnost spremeniti orožarsko zakonodajo šteje za svoj največji poraz kot predsednik. Slabo leto pred koncem svojega predsednikovanja bi tako po zdravstveni reformi morda le posegel tudi na nedotakljivo področje orožja. A zagovorniki drugega amandmaja že napovedujejo oster boj, prodaja orožja pa je v ZDA v zadnjih dneh, odkar je Obama napovedal spremembe, skokovito narasla.
Na Obamov govor se je tudi že odzvala Nacionalna orožarska zveza (NRA), ki je predlagane spremembe ostro kritizirala, češ da so "kot rojene za zlorabe vlade". NRA se je ob tem zaklel, da se bo še naprej boril za zaščito ustavnih pravic Američanov do oborožitve.

"Američani ne potrebujejo še več čustvenih, pokroviteljskih pridig, ki izkrivljajo dejstva," je povedal Chris Cox, direktor NRA-jevega Inštituta za zakonodajno akcijo.
Ob tem pa velja še zapisati naslednjo misel ameriškega filmarja (in velikega družbenopolitičnega kritika) Michaela Moora, ki jo je zapisal na Twitterju ob spremljanju predsednikovega govora: "Občudujem sočutje predsednika Obame in z njim delim njegovo jezo glede pištol. Žal pa njegov današnji izvršni odlok ne bo popravil ključne težave. Nas."