Foto: Reuters
Foto: Reuters

Vlada Albina Kurtija se je odločila za recipročni ukrep, povezan s prehajanjem meje med Kosovom in Srbijo. Srbija kosovskim državljanom ob vstopu v državo namreč izda pismo, ki začasno nadomešča identifikacijski dokument, enako pa bo zdaj veljalo za srbske državljane, ki vstopajo na Kosovo.

Kosovski mejni organi bodo vsaki osebi z osebno izkaznico, ki jo je izdala srbska uprava, ob vstopu v državo dali obrazec, ki bo začasno zamenjal identifikacijski dokument.

Priština je v sredo sprejela tudi odločitev o preregistraciji vozil s srbskimi registrskimi oznakami. Preregistracija se bo začela 1. avgusta in bo trajala do 30. septembra.

Vozil s srbskimi registrskimi oznakami je največ na severu Kosova, saj tamkajšnji Srbi avtomobile pogosto registrirajo v Srbiji in ne na Kosovu.

Vučić: Njihov cilj je pregnati Srbe

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je obe potezi označil za napad na Srbe na severu Kosova, poročajo srbski mediji.

"Gre za to, da so sprejeli dve odločitvi. Z eno kratijo pravico vstopa z osebnimi izkaznicami na Kosovo. Drugo odločitev so sprejeli z enim ciljem: da preženejo Srbe," je Vučić dejal na novinarski konferenci po sredinem sestanku s posebnim odposlancem Evropske unije za dialog Beograda in Prištine Miroslavom Lajčakom.

Če Priština ne bo prepričala Srbov, da preregistrirajo svoja vozila, bodo kosovske ustanove po njegovih besedah "plenile tablice in vozila Srbov".

Rok za preregistracijo vozil do konca septembra po Vučićevih besedah pomeni, da kosovska vlada načrtuje splošni napad na sever Kosova najkasneje do 1. oktobra. Prištino je pozval, naj "ne napada srbskega naroda".

Zagotovil je, da se Srbija ne bo odzvala z vojsko in prosil Prištino, naj ne poskuša "krasti njihove lastnine in preganjati njihovih ljudi".

"Imajo dovolj časa, da razmislijo do 30. septembra," je dodal srbski predsednik in ponovil, da Srbija ne bo dopustila "novih Neviht in Bliskov".

Po obeh teh vojaških operacijah leta 1995 na Hrvaškem je namreč prišlo do velikega eksodusa Srbov z območij na Hrvaškem in večina se jih še danes ni vrnila. V Srbiji ti dve akciji označujejo za etnično čiščenje, na Hrvaškem pa poudarjajo, da je šlo za prostovoljni odhod hrvaških Srbov.

Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v obeh akcijah, ki sta bili uvod tudi v konec vojne v Bosni in Hercegovini, ni našlo dovolj dokazov, da bi šlo za obstoj načrtnega pregona srbskega prebivalstva.