Ob tem je zavrnil pisanje evropskih medijev, da je sam NSA izvajal nadzor nad temi komunikacijami. "Da bom povsem jasen, mi nismo zbirali teh podatkov pri evropskih državljanih," je Alexander dejal pred komisijo ameriškega predstavniškega doma za obveščevalne dejavnosti.

Hkrati je tudi zavrnil pisanje francoskega časopisa Le Monde in španskega El Mundo, ki je temeljilo na dokumentih žvižgača Edwarda Snowdna. Časopisa sta pisala, da je NSA konec lanskega oz. začetek letošnjega leta v mesecu dni prestregel 70 milijonov klicev v Franciji in 60 milijonov klicev v Španiji.

Vodja ameriške obveščevalne službe James Clapper je v zaslišanju pred omenjeno komisijo v odgovoru na afero ameriškega prisluškovanja tujim voditeljem, ki pretresa svetovno javnost, dejal, da tudi ameriški zavezniki redno izvajajo vohunske dejavnosti pri ameriških voditeljih in obveščevalnih službah.

Prijatelji in partnerji ne vohunijo drug za drugim
Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je v Washingtonu znova opozorila, da prijatelji in partnerji ne vohunijo drug za drugim in da morajo ZDA sprejeti odločna dejanja za ponovno vzpostavitev zaupanja. "Svarim pred odpiranjem vprašanja varovanja podatkov na trgovinskih pogajanjih. Zaščita podatkov ni birokracija ali carina. To je temeljna pravica in se o njej ni mogoče pogajati," je poudarila. Komisarka je znova opozorila, da je tesno sodelovanje med Evropo in ZDA ključnega pomena. "In kot vsako partnerstvo mora tudi to temeljiti na spoštovanju in zaupanju. Vohunjenje zagotovo ne vodi k zaupanju," je še opozorila Belo hišo.

Bruselj preučuje možnost, da bi spremenil evropska pravila o zaščiti podatkov iz leta 1995, ki naj bi uporabnikom spleta zagotovila več nadzora nad lastnimi podatki. Obstoječa direktiva v temelju prepoveduje izvoz podatkov iz članic EU-ja v tretje države, ki nimajo urejene zakonodaje, ki bi zagotavljala zaščito, primerljivo evropski.

Medtem ko se pritiski na Belo hišo s pozivi, naj pojasni prisluškovanje in načine pridobivanja podatkov, stopnjujejo, je ta priznala, da bi morale ZDA bolje pretehtati tveganja in koristi svojega vohunskega delovanja. Predsednik Barack Obama sicer trdi, da ni bil seznanjen z obsegom prisluškovanja. Ogorčenje v Evropi zaradi prisluškovalne afere, v kateri vsak dan v javnost prihajajo novi podatki o tem, komu in koliko časa je prisluškovala ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA), je ogromno.

Wall Street Journal je v ponedeljek celo poročal, da je NSA po več kot desetih letih ustavil prisluškovanje Merklovi in drugim svetovnim voditeljem, skupaj naj bi jih bilo kar 35, potem ko je zanj po notranji reviziji, ki jo je odredil sredi leta, izvedel predsednik Obama. Ali so prisluškovanja resnično ustavili, še ni potrjeno, dejstvo pa je, da se ZDA močno trudijo, da bi popravile škodo, ki so jo prinesla razkritja.

Obama obljublja pregled vseh dejavnosti obveščevalnih služb
Obama je v intervjuju za televizijo ABC zagotovil, da bodo preverili in pregledali vse vohunske dejavnosti ameriških obveščevalcev, s čimer bodo zagotovili, da bodo dejavnosti NSA-ja pod nadzorom. "Mi jim dajemo navodila," je povedal Obama, a ob tem dodal: "V zadnjih letih smo spoznali, da se zmožnosti obveščevalnih služb širijo in krepijo, zato bom ukazal pregled vseh njihovih dejavnosti, da bomo zagotovili, da je to, kar smejo početi, tudi to, kar dejansko počnejo."

Pred tem je tiskovni predstavnik Bele hiše v najobsežnejšem odzivu ameriške administracije do zdaj priznal, da bi morale ZDA bolj pretehtati tveganja in koristi od svojih vohunskih dejavnosti. "Dejstvo, da smo imeli tehnično znanje in opremo, da izvedemo določene vohunske misije, še ne pomeni, da je bilo prav, da smo jih izvedli," je povedal Jay Carney, ki pa ni komentiral konkretnih primerov spornega nadzora niti poročanja medijev, da naj Obama do pred kratkim sploh ne bi vedel zanje.

Tudi Carney je zatrdil, da potekajo notranje revizije obveščevalnih dejavnosti, ki bodo zagotovile, da bodo programi nadzora ustrezno upoštevali tako varnost ameriških državljanov kot varnost njihovih zaveznikov. "Zagotoviti moramo, da zbiramo informacije ne le zato, ker jih lahko, ampak zato, ker jih moramo, ker jih potrebujemo za svojo varnost," je še povedal Carney in dodal, da morajo biti ZDA učinkovitejše pri tehtanju tveganj in koristi svojih dejavnosti.

Preiskave tako v ZDA kot tudi iz Evrope
Kot poroča BBC, bodo zaradi afere, ki je močno načela medsebojno zaupanje med ZDA in njihovimi evropskimi zavezniki, v torek pred kongresnim odborom za obveščevalne službe pričali tako vodja NSA-ja Keith Alexander kot nekateri drugi uradniki, vodja senatnega odbora za obveščevalne službe Dianne Feinstein, ki sama odločno nasprotuje prisluškovanju tujim voditeljem, pa je pozvala k popolnemu pregledu ameriških vohunskih programov.

Predstavniki Evropske unije, ki so v okviru preiskave o spornem nadzoru NSA-ja nad spletnimi in telefonskimi komunikacijami obiskali Washington, so zadnja odkritja označili kot izgubo zaupanja med zavezniki. "Zaupanje je zapravljeno," je dejal vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brook, ki vodi preiskavo, in dodal, da je več kot desetletje trajajoče prisluškovanje evropskim voditeljem popolnoma nesprejemljivo in da se mora končati.

Tudi Prodi tarča prisluškovanja
Ko so v javnost prišla odkritja o prisluškovanju evropskim voditeljem, se je oglasil nekdanji italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki je bil tudi sam tarča prisluškovanja ameriških obveščevalcev. Povedal je, da je bil pred približno desetimi leti v Jeruzalemu, kjer je med zajtrkom v hotelu dobil klic vodje enega izmed italijanskih energetskih podjetij, s katerim sta govorila o ameriškem tekmecu. Prodi je celo zapustil jedilnico in odšel na balkon, da ne bi nihče slišal njegovega pogovora, nato pa je nekaj tednov pozneje v medijih zasledil zapis tega pogovora. "Jasno je, da - vsaj v tem primeru - terorizem ni imel nič z nezakonitim prisluškovanjem zasebnim pogovorom," je Prodi zapisal v svojem komentarju v italijanskem dnevniku Il Messagero.

"Po 'Snowdnovem poletju' bo vse drugače"
Podatke o prisluškovanju svetovnim voditeljem je svetovnim medijem predal nekdanji uslužbenec agencije za nacionalno varnost Edward Snowden, ki trenutno živi v Rusiji. Kot so zapisali v reviji Time, s pomočjo njegovih razkritij ljudje končno spoznavajo strašljive posledice terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. "Zdaj je postalo normalno ne le sprejemati tovrstni nadzor, ampak ga celo braniti kot normalen odziv na terorizem," je povedal Jan Philipp Albrecht, ki v Evropskem parlamentu dela kot poročevalec o zaščiti podatkov. "A vse to se po 'Snowdnovem poletju' spreminja," je povedal Ben Scott, nekdanji svetovalec nekdanje ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton. "Končuje se obdobje, ki se je začelo z 11. septembrom," je še dodal.