Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta bila v sirski državljanski vojni najprej na nasprotnih straneh, zdaj pa vse bolj sodelujeta. Foto: EPA
Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta bila v sirski državljanski vojni najprej na nasprotnih straneh, zdaj pa vse bolj sodelujeta. Foto: EPA
Bruselj
Protesti pred turškim veleposlaništvom v Bruslju za izpustitev Tanerja Kilica. Foto: EPA

turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta v telefonskem pogovoru pozitivno ocenila torkovo konferenco o Siriji, ki je potekala v Sočiju, čeprav ni prinesla konkretnih rezultatov.

Erdogan in Putin sta glede konference, ki je potekala v Sočiju na pobudo Rusije, Turčije in Irana, poudarila pomen doseženih dogovorov, katerih namen je učinkovit napredek političnega procesa v Siriji.

Kongres v Sočiju so bojkotirale glavne sirske opozicijske skupine in Kurdi zaradi turške operacije na njihovo enklavo Afrin na severozahodu Sirije. Udeležili so se je predstavniki, povezani s sirsko vladajočo stranko Bas, sirskega režima in opozicije, ki je sprejemljiva za režim. Rezultat so bile izjave o nameri, predvsem glede oblikovanja odbora, ki bo pripravil predlog reforme ustave, niso pa dosegli konkretnega napredka.

Putin in Erdogan sta govorila tudi o "nadaljnjem usklajevanju prizadevanj za zagotovitev stabilnega delovanja štirih varnih območij", ki so jih lani vzpostavili v Siriji na podlagi dogovora na pogajanjih v Astani.

Macron: Problem za Francijo, če bo operacija prerasla v invazijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron je Turčijo posvaril pred morebitno invazijo v Siriji. V pogovoru za francoski dnevnik Le Figaro je opozoril, da bo za Francijo pomenilo resen problem, če bo "operacija Turčije proti potencialni teroristični grožnji na njeni meji prerasla v invazijo".

ZDA in Francija so že večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi turške čezmejne operacije proti kurdski milici YPG v okrožju Afrin, glede katere je Erdogan prejšnji teden zagrozil, da jo bo razširil vzhodno po sirsko-turški meji, tudi do mesta Manbidž, kjer so ameriški vojaki. Kurdska milica YPG je namreč zaveznica Washingtona v boju proti džihadistom v Siriji.

Macron je še dejal, da morajo Evropska unija in njeni zavezniki "razpravljati in sprejeti odločitve" glede turške operacije, ki jo Ankara ob podpori dela sirskih upornikov izvaja že 12 dni in zaradi katere je svoje domove po podatkih ZN-a zapustilo že 16.000 ljudi.

Sirski observatorij za človekove pravice tudi v sredo poroča o silovitih spopadih na območju kot tudi o turškem topovskem in letalskem obstreljevanju. V bolnišnico v mestu Afrin prihaja vse več ranjenih iz vasi, ki so jih zravnala turška letala. Od začetka operacije 20. januarja je bilo po podatkih observatorija ubitih 85 kurdskih borcev in 81 proturških upornikov ter 67 civilistov, med njimi 20 otrok. Ankara je doslej potrdila sedem smrtnih žrtev med turškimi vojaki.

Iz pripora izpustili predsednika turškega AI-ja Kilica
Medtem pa je sodišče v Carigradu po več kot sedmih mesecih v preiskovalnem priporu odredilo izpustitev predsednika turške veje organizacije Amnesty International (AI) Tanerja Kilica. Aktiviste - med njimi direktorico AI-ja v Turčiji Idil Eser, Nemca Petra Steudtnerja in Šveda Alija Gharavija - so aretirali julija lani, bremenijo pa jih s terorizmom povezane obtožbe. Medtem ko so ob začetku sojenja konec oktobra lani deset aktivistov izpustili iz preiskovalnega pripora, je Kilic ostal priprt. Obtožen je članstva v oboroženi teroristični skupini, medtem ko so drugi obtoženi pomoči teroristični skupini. Vse obtožbe naj bi bile sicer povezane z neuspelim državnim udarom julija 2016. Grozi jim do 15 let zapora.