Grki nasprotujejo korenitim reformam in zadnja se je na udaru protestov znašla napovedana reforma pokojninskega sistema. Foto: EPA
Grki nasprotujejo korenitim reformam in zadnja se je na udaru protestov znašla napovedana reforma pokojninskega sistema. Foto: EPA
Angela Merkel
Merklova je med največjimi nasprotnicami odpisa dolga Grčiji. Foto: Reuters

Prepis pogovora je objavila spletna stran Wikileaks, v njem pa je mogoče prebrati, kako se predstavniki IMF-a dogovarjajo o načinih za konec pogajanj, ki bi ga lahko dosegli s pritiski na vpletene strani, poroča BBC. Med njimi se omenja tudi "krizni dogodek", ki bi lahko pospešil dogovor.

Prihodnji teden se bodo namreč nadaljevala pogajanja med Atenami in predstavniki upnikov, potem ko je Grčija lani privolila v izvajanje reform v zameno za 86 milijard vredno posojilo IMF-a, Evropske centralne banke (ECB) in Evropske unije, s čimer se je močno zadolžena država izognila bankrotu.

V pogovoru, ki ga je objavil Wikileaks, sta sodelovala Poul Thomsen, ki vodi oddelek IMF-a za Evropo, in vodja skupine IMF-a v Grčiji Delia Velculescu. Thomsen se je pritoževal o poteku reform, ki jih je Grčija obljubila v zameno za finančno posojilo. Ob tem se je vprašal, kaj bi lahko pripeljalo do točke odločitve, in omenil, da se je to do zdaj zgodilo le enkrat, ko je grozila resna nevarnost, da bi zmanjkalo denarja in bi država bankrotirala.

Z njim se je strinjala Velculescujeva, ki je poudarila, da potrebujejo nekakšen dogodek, čeprav sama ne ve, kaj bi to lahko bilo.

Pritisk na Merklovo za odpis dolga
Thomsen med drugim predlaga, da bi se lahko IMF umaknil iz pomoči Grčiji in tako nemško kanclerko Angelo Merkel prisilil, da bi privolila v odpis dolga. Ta možnost se je omenjala že lani, saj so nekateri prepričani, da lahko le tako Grčija pride spet do finančnega in gospodarskega okrevanja, a je tej rešitvi najbolj nasprotovala prav Merklova, ki se je bala, da bi to postalo primer tudi za prihodnost.

Tako Thomsen omeni, da bi Merklovo soočili z dvema možnostma, ali se bo reševanje Grčije nadaljevalo brez IMF-a ali pa bo Nemčija privolila v odpis dolga in s tem ohranila IMF v igri. V pogovoru je bila omenjena tudi zamujena priložnost, ki jo je za dosega dogovora ponujala pereča begunska kriza, ki je najhujša v Evropi po koncu druge svetovne vojne.

V IMF-u niso želeli komentirati razkritja pogovorov njihovih predstavnikov in pojasnili, da je njihovo uradno stališče glede grške finančne krize jasno.

Oglasil pa se je nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, ki je prepričan, da si IMF želi do julija Grčijo znova spraviti na kolena in s tem prisiliti Merklovo, da ukrepa.

"Čas je za končanje navideznega finančnega utapljanja z nesposobno in mizantropsko trojko," je še dejal Varufakis, ki je kabinet premierja Aleksisa Ciprasa zapustil lani, ko je vlada levičarske Sirize sprejela pogoje mednarodnih posojilodajalcev v zameno za finančno injekcijo.