Vas Ojmjakon - najhaldnejši poseljeni kraj na svetu. Foto: Reuters
Vas Ojmjakon - najhaldnejši poseljeni kraj na svetu. Foto: Reuters
Med gradnjo ceste M56. Foto: Wikipedia
V delovnih taboriščih je ugasnilo na tisoče življenj. Foto: EPA

"turistične kampe".

Jakutsko ministrstvo za podjetništvo in razvoj turizma je kontroverzni predlog podalo na srečanju regionalnih in krajevnih oblasti med festivalom Popotovanja do pola mraza, ki se nanaša na vasico Ojmjakon, ki velja za najhladnejši poseljeni kraj na svetu. "Danes ima gulag vse možnosti, da privabi turiste. Ta projekt bo ohranil zgodovinsko dediščino ne le regije, ampak tudi celotne države," je dejala ministrica Jekaterina Kormilicina.

V 40. in 50. letih prejšnjega stoletja je v okrožju Tomponski v Jakutiji v prisilnih delovnih taboriščih delalo na tisoče zapornikov, ki so gradili cesto M56 Kolima, imenovano tudi "cesta kosti", saj so številni med gradnjo umrli.

Jakutske oblasti so privolile v gradnjo turističnih kampov na prizorišču dveh gulagov - prvi na prizorišču gradnje M56, drugi pa na kraju, kjer so zaporniki kopali rumeni mineral orpiment. A, kot poroča Guardian, je organizacija za zaščito človekovih pravic Memorial, ki zbira in ohranja dokumente in podatke o politični represiji, vključno s sistemom gulagov, do predloga skeptična.

Krute zimske razmere
Aktivist Memoriala Jan Racinski meni, da se s projekti, ki odpirajo delovna taborišča v komercialne, ne pa izobraževalne namene, navadno ustvarja "psevdozgodovinska fikcija" in "lažen občutek, kaj se je dogajalo". "Ni prav. Enako je, kot da bi nemško koncentracijsko taborišče postalo vizitka za Nemčijo," meni Racinski.
Po navedbah Racinskega je v jakutskih delovnih taboriščih umrlo več 10.000 ljudi, številni od mraza. Jakutija leži delno nad arktičnim krogom, prekrita je z gozdovi in tundro ter je znana po svojem ostrem podnebju.

Bolot Bockarev, ki pomaga organizirati odprave v Jakutijo in vodi blog AskYakutia.com, pa pravi, da pustolovske popotnike, ki se hrabro lotevajo razrite ceste M56, pogosto zanima zgodovina taborišč. "Všeč jim je cesta, istočasno pa si želijo obiskati gulage," je povedal Bockarev za Guardian.

"Ne" zabaviščnim parkom
Večina gulagov (skupaj jih je bilo po vsej državi nekaj več kot 50) je po koncu sistema delovnih taborišč leta 1960 začela propadati. Edini muzej, postavljen v nekdanjem delovnem taborišču, je Perm-36 v vasi Kucino, namenjen pa je predvsem poučevanju učiteljev in njihovih dijakov o grozotah gulagov.

Je pa bilo nekaj manj okusnih poskusov spremeniti delovna taborišča v turistične zanimivosti. Leta 2010 so tako lokalne oblasti v Vorkuti, v ruski republiki Komi, želele postaviti natančno repliko delovnega taborišča, vključno z barakami, stražnimi stolpi in samicami, a se ideja nikdar ni udejanjila.
Racinski sicer ne nasprotuje temu, da bi si turisti želeli obiskati prizorišča nekdanjih gulagov in se pokloniti "spominu žrtev tiranije", da pa nekdanji gulagi nikakor ne bi smeli biti spremenjeni v zabaviščne parke.