V Moskvi je potekal dan žalovanja za žrtvami ponedeljkovega napada. Foto: EPA
V Moskvi je potekal dan žalovanja za žrtvami ponedeljkovega napada. Foto: EPA
Klemen Grošelj
Grošelj meni, da je težko navesti razlog, zakaj so teroristi napadli ravno zdaj, a najverjetnje so odkrili slabost v varnostnem sistemu moskovske podzemne železnice in so jo izkoristili ter izvedli napad. Foto: MMC RTV SLO
Moskva
Rusija ima eno najstrožjih protiterorističnih zakonodaj na svetu. Foto: EPA

Obramboslovec in predavatelj na fakulteti za družbene vede (FDV) je po samomorilskih napadih v ruski prestolnici, v katerih je umrlo 39 ljudi, za MMC povedal, da bo Moskva morala premisliti o svoji politiki, predvsem, kje so meje delovanja zveznih in krajevnih varnostnih sil, predvsem z vidika kršenja temeljnih državljanskih pravic, ki jih zagotavlja tudi ruska ustava.

Po Grošljevem mnenju je predvsem pomembno, kako bo Rusija preprečila dozdajšnje zlorabe sredstev, namenjenih razvoju regij, ki so se koncentrirala v rokah lokalnih šerifov in gospodarjev vojne, ki so s tem lahko terorizirali lastno prebivalstvo, pri čemer sam meni, da se zdajšnji model opiranja na razne kadirovce ni izkazal za najuspešnejšega.

"Seveda se bodo varnostni ukrepi zaostrili, ampak sam menim, da kaj več kot okrepljene navzočnosti policije na ulicah ni mogoče storiti. Lahko pa pričakujemo okrepitev dejavnosti ruskih varnostnih in obveščevalnih sil na Severnem Kavkazu, večjih vojaških operacij pa ni pričakovati," pravi Grošelj, ki meni, da bo vpliv na državljane bolj posreden kot neposreden, saj ima Rusija že danes eno najstrožjih protiterorističnih zakonodaj.

Simbolno sporočilo napadov
Kakšen pomen ima to, da sta se napadalki razstrelili prav na postaji, ki leži pod sedežem varnostno-obveščevalne službe, in na postaji, ki je nedaleč stran od vojaške akademije? Grošelj v tem vidi predvsem simbolno dejanje, kot sporočilo, da lahko, če tako želijo, udarijo po ključnih simbolih ruske moči, dejstvo pa je, da napada na obe tarči ne bi mogli izvesti, zato so se odločili za tovrstno simbolno sporočilo.

To, da sta samomorilski napad izvedli ženski, po besedah Grošlja ni nikakršna posebnost, saj so te že sodelovale v napadih na gledališče Dubrovka 2002 in tudi v poznejših napadih, npr. v Beslanu leta 2004. "Kaj jih žene, je težko odgovoriti, glede na poročanje spletnih strani upornikov naj bi to bile vdove oziroma ženske, ki so bile travmatizirane zaradi dejavnosti zveznih ali Moskvi lojalnih sil na Severnem Kavkazu," pravi Grošelj in dodaja, da gre za osebe, ki so zaradi takega ali drugačnega razloga izgubile smisel v življenju in so kot take zelo dojemljive za nauke raznih ekstremistov.

Separatisti in islamisti
Grošelj pojasnuje, da teroristi ali uporniki, kot jih nekateri tudi imenujejo, prihajajo iz ruskih severnokavkaških republik, ki so bili predmet radikalizacije ali žrtev ruske politike trde roke na tem območju, morda pa sta se združila kar oba fenomena. Njihova ključna naloga je pogojena kot del katerega gibanja so.

Če so del t. i. separatističnega gibanja, potem je njihov cilj samostojnost severnokavkaških republik, če pa so pripadniki radikalnih gibanj, ki so se pojavila na tem območju po začetku prve čečenske države, pa je cilj islamska teokratska država na območjih, na katerih živijo muslimani.

Vsekakor želijo pravo, na šeriatskem zakonu temelječo islamsko državo na Severnem Kavkazu. Financiranje deloma poteka prek različnih oblik nezakonite trgovine (z orožjem, narkotiki itd.), deloma pa prek pomoči različnih mecenov, donatorjev in podpornikov njihovega gibanja v muslimanskem svetu, končuje Grošelj.