Ameriški predsednik Donald Trump je Mehiki namreč zagrozil s petodstotnimi carinami na izvoz v ZDA, če ne ustavi prebežnikov iz Srednje Amerike na poti v ZDA. Te carine bo potem višal vsak mesec po pet odstotnih točk tja do 25 odstotkov.

Mehika je grožnjo vzela zares in v Washington poslala delegacijo na pogovore, vendar Trump z njihovim napredkom ni zadovoljen.

Sorodna novica Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika

Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders je sporočila, da si Trump ni premislil in namerava v ponedeljek uvesti carine. Kmalu zatem pa je predsednik tvitnil, da obstaja precejšnja verjetnost, da lahko z Mehiko kljub vsemu dosežejo dogovor. "Če lahko dosežemo dogovor z Mehiko - in obstaja precejšnja verjetnost, da ga bomo - bodo takoj začeli kupovati kmetijske pridelke v zelo velikem obsegu," je zapisal.

Senatni republikanci carinam nasprotujejo, demokrati Trumpa provocirajo z mnenjem, da blefira in naj bi si v bistvu želeli, da carine uvede, ker bi mu škodile pred volitvami leta 2020.

Mehika pošilja vojsko na mejo z Gvatemalo

Mehika je medtem na južno mejo z Gvatemalo poslala 6.000 pripadnikov nedavno ustanovljene nacionalne garde, da bi pomagali zaustavljati prebežnike iz obubožane sosedne države.

Mehiški parlament je februarja odobril ustanovitev nacionalne garde s 60.000 pripadniki, ki naj bi izboljšali varnost po državi in se soočili z mamilarskimi tolpami, na tisoče umorov in tihotapljenjem ljudi, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Mehika je že začela izgon ljudi nazaj v Gvatemalo, s katero si deli 1.138-kilometrsko mejo, ki jo prebežniki prečkajo razmeroma preprosto. Mehiška vlada je sporočila, da je letos mejo prečkalo 300.000 prebežnikov, oblasti pa so jih prijele 51.000. Gre za 17-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Raste tudi število prijetih na ameriško-mehiški meji. Maja so jih ameriške oblasti prijele 132.887, kar je največ v desetletju. Med prijetimi je 11.507 otrok, ki potujejo brez spremstva.