Lindha so leta 2001 zajeli v Afganistanu v bližini kraja Mazari Šarif. Foto: Reuters
Lindha so leta 2001 zajeli v Afganistanu v bližini kraja Mazari Šarif. Foto: Reuters

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je njegovo izpustitev označil za nepojmljivo in nezaslišano. "On še vedno, kolikor razumem, grozi ZDA in je še vedno predan prav tistemu džihadu, v katerem je bil ubit velik Američan in velik častnik," je za Fox News izjavil Pompeo.

Televizija Fox News je skupaj z nekaterimi politiki vodila kampanjo proti njegovi predčasni izpustitvi iz zapora, sodelovala pa je tudi družina ubitega najemnika obveščevalne agencije Cia Johna Spanna. Spann je zasliševal Lindha, ko je bil ta ujetnik Severnega zavezništva. Ko se je v zaporu zgodil upor talibanov, je bil Spann ubit, vendar pa je preiskava odkrila, da Lindh pri tem uporu ni sodeloval.

Lindha so po sojenju leta 2002, ko je javnosti postal znan kot "ameriški taliban", obsodili na 20 let zapora. "Če bi takrat vedel stvari o talibanih, ki jih vem zdaj, se jim ne bi nikoli pridružil," je ob izreku kazni zavrnil terorizem.

Sprva mu je grozila celo smrtna kazen, pozneje pa so večino točk obtožnice ovrgli in ga zaradi pomoči islamistični oboroženi skupini obsodili na 20 let.

Iz Kalifornije prek Jemna v Afganistan

John Walker Lindh med zapuščanjem ameriškega zveznega zapora. Foto: Reuters
John Walker Lindh med zapuščanjem ameriškega zveznega zapora. Foto: Reuters

Lindh se je še kot kalifornijski najstnik navdušil nad islamskimi skrajneži pod vodstvom šefa Al Kaide Osame bin Ladna in se je bojeval z njimi in talibani v Afganistanu še pred terorističnimi napadi v ZDA 11. septembra 2001. Pri 16 letih je opustil šolanje in se preselil v Jemen, kjer se je učil arabščine. Leta 2000 je odšel na študij v Pakistan in se nato maja 2001 pridružil afganistanskim talibanom.

ZDA so po napadih 11. septembra napadle Afganistan, kjer so talibani ščitili pripadnike Al Kaide, ki so izvedli napade v ZDA. V operaciji so zajeli tudi Lindha. Ker je Američan, ga niso poslali v Guantanamo, ampak pred ameriško sodišče, ki mu je dosodilo 20 let zapora.

Kljub zavrnitvi terorizma ob obsodbi v ZDA obstajajo pomisleki, da je Lindh še vedno privrženec ekstremističnih idej. Poročilo Nacionalnega protiterorističnega centra iz leta 2017, ki je ušlo v javnost, navaja, da je Lindh med prestajanjem kazni še naprej zagovarjal globalno sveto vojno (džihad) in prevajal nasilna besedila skrajnežev. Lani naj bi po navedbah poročila novinarju neke televizijske hiše celo dejal, da namerava razširjati nasilni islamizem tudi po odhodu na prostost.

V zaporu pridobil irsko državljanstvo

Za Lindha bodo po poročanju BBC-ja med pogojnim izpustom po 17 letih odslužene kazni veljale stroge omejitve: brez posebnega dovoljenja ne bo smel dostopati do spleta in ne bo smel potovati ali pridobiti osebnih dokumentov. Irski časopis The Irish Times medtem poroča, da je "ameriški taliban" med prestajanjem kazni pridobil irsko državljanstvo po svoji babici.

Nekateri strokovnjaki za nacionalno varnost opozarjajo, da ameriške oblasti nimajo uradnega programa rehabilitacije oz. resocializacije za ljudi, ki so odslužili kazen po obsodbi terorizma. Raziskovalni novinar Trevor Aaronson medtem poudarja, da je Lindh že 476. človek, obsojen terorizma, ki so ga izpustili iz zapora po 11. septembru 2001.