Amy Coney Barrett, globoko verna katoličanka, trdi, da njena vera ne bo vplivala na njeno razsojanje. Foto: Reuters
Amy Coney Barrett, globoko verna katoličanka, trdi, da njena vera ne bo vplivala na njeno razsojanje. Foto: Reuters

Po poročanju BBC-ja se konservativna prizivna sodnica, sicer globoko verna katoličanka, ni želela opredeljevati glede vprašanj pravice do splava, zdravstvenega zavarovanja in pravic LGBTQ-skupnosti.

Kot je dejala, "nima agende", zatrdila pa je, da bo spoštovala "vladavino prava".

Demokrati ji glede vprašanja odločanja v primeru morebitnega spora o izidu volitev ne zaupajo in menijo, da bo samodejno na strani predsednika Donalda Trumpa, ki jo je predlagal.

Amy Coney Barrett se z vidika ustave in zakonov sicer ni treba izločiti, kar demokrati vedo, a zaslišanja izkoriščajo za to, da opozarjajo na težave s postopkom in kaj jih čaka v prihodnosti s kandidatko na sodni klopi.

48-letnica je na zaslišanju zagotovila, da se s predsednikom Trumpom ali kom drugim iz njegove vlade ni pogovarjala o tem, kako bo odločala v primeru volilnih sporov. Demokrati opozarjajo, da je Trump že večkrat javno izjavil, da računa na pomoč vrhovnega sodišča, ki bo imelo z Amy Coney Barrett udobno konservativno večino šest proti tri.

Zaslišanja, ki bodo trajala še dva dni, pa so le formalnost, saj je predsednik pravosodnega odbora republikanec Lindsay Graham že v ponedeljek dejal, da bodo republikanci, ki imajo večino, glasovali za potrditev.

Demokrati, ki bodo glasovali proti, opozarjajo, da potrditev kandidatke, sicer globoko verne katoličanke, pomeni konec zdravstvene reforme in pravice žensk do umetne prekinitve nosečnosti, pa morda še kakšne pravice homoseksualcev, priseljencev, delavcev, potrošnikov in tako naprej.

Medtem je glasove za predsedniške volitve 3. novembra predčasno oddalo že kar deset milijonov volivk in volivcev, kar je največ v zgodovini. Demokrati zato opozarjajo, da bi moral naslednjo sodnico izbrati zmagovalec volitev.

Republikanci so zagovarjali enako stališče leta 2016, ko so blokirali imenovanje kandidata za vrhovno sodišče Merricka Garlanda, ki ga je deset mesecev pred volitvami imenoval predsednik Barack Obama.

Zdaj nasprotno poudarjajo, da ni nobenih težav s potrjevanjem vrhovnega sodnika ne samo v volilnem letu, ampak medtem ko volitve že potekajo.

Če bo republikancem Amy Coney Barret uspelo imenovati na položaj vrhovne sodnice, bodo s tem spremenili ideološko ravnotežje sodišča morda tudi za več desetletij.