Spominsko obeležje za pokojno Ruth Bader Ginsburg pred vrhovnim sodiščem. Foto: Reuters
Spominsko obeležje za pokojno Ruth Bader Ginsburg pred vrhovnim sodiščem. Foto: Reuters

Trump je za Fox News dejal, da bo zamenjavo za vrhovno ameriško sodnico Ruth Bader Ginsburg, ki je v starosti 87 let umrla pretekli petek, oznanil prihajajoči petek ali soboto.

"Končno glasovanje bi moralo biti pred volitvami. Za to imamo veliko časa," je poudaril Trump. Predsednikovega kandidata za vrhovnega sodnika namreč odobri ali zavrne ameriški senat z 52 senatorji, v katerem imajo pod Trumpom večino republikanci.

Demokratski protikandidat na prihajajočih predsedniških volitvah Joe Biden se je medtem zavzel, da bi naslednika Ginsburgove imenoval zmagovalec volitev, ki bodo 4. novembra.

Trumpa je obtožil zlorabe "surove politične" moči. "Volivci bodo jasno povedali – ne bodo prenašali te zlorabe oblasti, te ustavne zlorabe," je v govoru v Philadelphii dejal Biden in pozval senat, predvsem republikance, naj preložijo glasovanje o kandidatu za vrhovnega sodnika.

Barbara Lagoa. Foto: Reuters
Barbara Lagoa. Foto: Reuters

Dve republikanski senatorki podprli preložitev glasovanja

Dve republikanski senatorki, Lisa Murkowski in Susan Collins, sta že podprli preložitev glasovanja na čas po volitvah. Republikanci zasedajo 53 od 100 sedežev v senatu, demokrati pa 47.

Pokojna Ruth Bader Ginsburg je veljala za liberalno sodnico, Trump pa naj bi zdaj želel imenovati sodnika, ki bo ideološko bližje republikancem. V svojem mandatu je imenoval že dva konservativna vrhovna sodnika, Neila Gorsucha in Bretta Kavanaugha.

Trumpovi kandidatki Amy Coney Barret in Barbara Lagoa

Umrla vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg - Trump že išče naslednika

Predsednik je že napovedal, da bo Ginsburgova dobila naslednico. Mediji kot mogoči izbiri omenjajo zvezni sodnici Amy Coney Barrett in Barbaro Lagoa. 48-letna Amy Coney Barret je znana po svojih konservativnih verskih stališčih, 52-letna Barbara Lagoa pa bi postala šele druga Latinskoameričanka v zgodovini ameriškega vrhovnega sodišča.

Amy Coney Barret. Foto: Reuters
Amy Coney Barret. Foto: Reuters

Politični boj za ideološko prevlado

Ameriško vrhovno sodišče ima devet sodnikov, ki so na položaju do svoje smrti, razen če se na lastno željo upokojijo. V trenutni sestavi je pet sodnikov konservativcev, s smrtjo Ruth Bader Ginsburg pa je liberalni del sodišča še šibkejši. BBC ob tem navaja, da je "ideološko ravnovesje sodišča ključnega pomena za odločanje o najpomembnejših vprašanjih v ameriški zakonodaji".

Najvišje sodišče v državi ima zadnjo besedo pri sporni zakonodaji, sporih med zveznimi državami in zvezno vlado, predstavlja pa tudi zadnjo možnost za pritožbe na izvedbe smrtnih kazni.