Amazonski gozd proizvede 20 odstotkov svetovnega kisika, zato ga imenujemo tudi 'pljuča Zemlje'. Foto: Reuters
Amazonski gozd proizvede 20 odstotkov svetovnega kisika, zato ga imenujemo tudi 'pljuča Zemlje'. Foto: Reuters

Številni znanstveniki in nevladne organizacije menijo, da je za porast krčenja gozdov v brazilskem pragozdu odgovoren novi predsednik Jair Bolsonaro, ki je nastopil funkcijo januarja letos, oziroma njegova politika.

Sorodna novica Par 20 let pogozdoval in živali so se vrnile

Kako velik je obseg požarov, za zdaj ni jasno, a dejstvo je, da je gost dim v preteklih dneh pokril več mest, vključno z več kot 2.000 kilometrov oddaljeno metropolo Sao Paolo, ki se je v ponedeljek sredi dneva znašla v temi.

83 odstotkov več požarov kot lani

Uradni podatki in satelitski posnetki kažejo, da je v Braziliji samo letos izbruhnilo skoraj 73.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013 oziroma kar 83 odstotkov več kot lani, od tega jih je več kot polovica zagorela v amazonskem pragozdu.

Uporabniki družbenih omrežij so ob tej novici začeli delili posnetke požarov, ki požirajo velike dele največjega deževnega pragozda na svetu. V sredo je bilo največ objav na Twitterju z oznako #PrayforAmazonas (Moli za Amazonijo). Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, so bili nekateri posnetki stari, celo iz leta 1989 ali iz drugih držav, kot so ZDA in Indija.

Amazonski pragozd v plamenih

Za požigi človeški dejavnik?

Direktor neprofitne organizacije Amazon Watch Christian Poirier je dejal, da so razlogi za požige gozdov človeške narave, saj se vlažen deževni gozd tudi v času suše ne zaneti tako zlahka, kot gozdovi v Kaliforniji ali Avstraliji, poroča CNN. Kmetovalci in poljedelci v Braziliji sicer uporabljajo požige za čiščenje zemlje, in to predvsem v sušnih obdobjih.

Brazilski predsednik Bolsonaro je ob tem deležen očitkov, da favorizira svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji.

Bolsonaro: Odgovorne so nevladne organizacije

Bolsonaro, ki ne priznava podnebnih sprememb, se je na plaz kritik odzval z besedami, da so za požare odgovorna "kriminalna dejanja nevladnih organizacij", ki naj bi s tem skušale pritegniti pozornost in posledično usmeriti pozornost na brazilsko vlado, ki jim je zmanjšala denarna sredstva. "Požare so zanetili na strateških mestih," je dejal in dodal, da "vsi znaki kažejo, da so tja odšli zato, da bi zanetili požare in snemali. Tako se zdi."

Okoljevarstveniki Bolsonarove navedbe zanikajo

Predsednik brazilskega Inštituta za zaščito okolja (Proam) Carlos Bocuhy je dejal, da so obtožbe Bolsonara "popolnoma neodgovorne".

Predstavnik Greenpeacea Danicley Aguiar je ob tem poudaril, da "govori in dejanja Bolsonarove vlade, ki izvaja pravo rušenje okoljske politike v državi, opogumljajo tiste, ki krčijo in uničujejo amazonski pragozd".

Brazilski okoljski minister Ricardo Selles je v torek povedal, da plamene širijo suho vreme, veter in vročina. Dodal je, da se z ognjem gasilci borijo tudi z letali za gašenje.