Kandidat Delavske stranke Fernando Haddad. Foto: EPA
Kandidat Delavske stranke Fernando Haddad. Foto: EPA
Geraldo Alckmin
Kandidat PSDB-ja Geraldo Alckmin. Foto: EPA
Luiz Inácio Lula da Silva
Nekdanji predsednik Lula v zaporu prestaja 12-letno kazen. Foto: EPA

Haddad je sicer kandidiral za mesto podpredsednika ob Luizu Ináciu Luli da Silvi, ki je bil predsedniški kandidat Delavske stranke, a mu je vrhovno volilno sodišče zaradi obsodbe zaradi korupcije prepovedalo kandidirati na oktobrskih volitvah. Lula je sicer na prestajanju 12-letne zaporne kazni. Haddad naj bi posledično prevzel mesto predsedniškega kandidata stranke.

Tožilstvo Haddada obtožuje, da je za svojo kampanjo za župana Sao Paola leta 2012 ob gradbenega podjetja UTC Participações prejel 2,6 milijona realov (okoli pol milijona evrov).

Alckmin pa je obtožen, da je od gradbenega podjetja Odebrecht v kampanji za guvernerja države Sao Paolo leta 2014 prejel 10 milijonov realov (dva milijona evrov).

Kot poroča Guardian, tožilstvo v obeh primerih navaja, da sta neprijavljeni donaciji povzročili nezakonito korist za gradbeni podjetji.

Politični analitik Thiago de Aragão je dejal, da so tovrstne obtožbe precejšnja stalnica vse od preiskave korupcije, znane kot Operacija avtopralnica, ki zadnja leta pretresa brazilsko politično sceno. V okviru te operacije je bil obsojen tudi 72-letni Lula.

Ni sicer verjetno, da bo postopek v primerih obeh kandidatov zaključen do volitev 7. oktobra, a po besedah de Aragãa bo škodila njunemu ugledu.

Očitki o politični motiviranosti tožilstva
V obeh kampanjah krivdo zanikajo. V Delavski stranki so obtožbe zoper Haddada označili za zadnji primer tega, da jih pravosodje "neresno in neutemeljeno" obtožuje. "Gre za dodaten dokaz škandaloznega in strankarskega ravnanja institucij, povezanih s PSDB-jem," so v Delavski stranki sporočili, tik preden je tožilstvo oznanilo, da so uvedli postopek tudi zoper Alckmina iz PSDB-ja.

V Alckminovi kampanji pa pravijo, da v tem primeru ni nikakršnih novih dokazov in da gre za "nepravilno sklepanje in neobičajno obnašanje" tožilstva. Pravijo tudi, da so tožilci politično motivirani.

Zagovorniki boja proti korupciji medtem pravijo, da bi lahko to pomenilo začetek novega obdobja odgovornosti v brazilski politiki. "Organiziran kriminal, ki ugrablja našo državo, je resen problem za našo šibko demokracijo," je dejal izvršni direktor Transparency International Brazilija Bruno Brandão. "Brazilske oblasti delajo, česar prej nikoli nisi počele. Imajo zmogljivost preiskovati in preganjati to sistemsko obnašanje," je še dodal Brandão.