Po poročanju Wall Street Journala je Trump "izrazil interes" za nakup tega obsežnega ledenega območja in je že naročil svojim pomočnikom in svetovalcem Bele hiše, da preučijo možnosti.

Predsednik je sicer prvič omenil potencialni nakup Grenlandije na neki večerji lani, ko je zbranim dejal, da je slišal, da Dansko finančno precej bremeni vzdrževanje svojega ozemlja v Atlantiku, zato se poigrava z mislijo, da bi otok kupile ZDA. "Fantje, kaj menite o tej ideji? Mislite, da bi šlo?" je nato vprašal goste.

Za tem je Trump večkrat pobaral svetovalce, ali je nakup možen, hkrati pa z zanimanjem poslušal o geopolitičnem pomenu Grenlandije in njenih bogatih naravnih virih.

Trump naj bi se za zamisel ogrel tudi zato, ker bi se s pridobitvijo Grenlandije vpisal v zgodovinske knjige podobno kot predsednik Andrew Johnson z nakupom Aljaske od Rusov.

Pobuda je sicer razdelila Trumpove svetovalce ‒ nekateri zamisel podpirajo, češ da gre za odlično gospodarsko priložnost, spet drugi pa so jo ovrgli kot še eno od hipnih Trumpovih fascinacij, ki ne bo nikdar obrodila sadov.

Novica o Trumpovih ambicijah po danskem ozemlju je razburkala tako Twitter kot medije, ki so skušali zaman realno oceniti vrednost največjega otoka na svetu, ki meri kar 2 milijona kvadratnih kilometrov, 84 odstotkov površine pa je prekrite z ledom.

Danski politiki so se na novico odzvali z nejevero. "To mora biti prvoaprilska šala," je tvitnil nekdanji danski premier Lars Lokke Rasmussen. Poslanka Aaja Chemnitz Larsen, ki sicer prihaja z Grenlandije, ni navdušena nad tem, da bi otok kupile ZDA. "Ne hvala," je zapisala na Twitterju in se ob tem zavzela za enakopravnejše partnerstvo med Grenlandijo in Dansko.

Grenlandska vlada pa je v odzivu zapisala, da Grenlandija ni naprodaj. "Dobro sodelujemo z ZDA in to vidimo kot izraz povečanega interesa za vlaganje v naši državi in možnosti, ki jih ponujamo."

Poskusi so že bili

A čeprav vse skupaj zveni kot šala, zamisel ni čisto nerealna niti ni nova. Tako je State Department že leta 1867 preučeval možnost za nakup Grenlandije in Islandije.

Nov poskus je sledil leta 1946, ko je takratni ameriški predsednik Harry Truman skušal kupiti Grenlandijo od Danske za 100 milijonov dolarjev, kar bi v današnjih cenah pomenilo okoli 1,3 milijarde dolarjev, a so ga zavrnili.

Uspešnejši je bil poskus Američanov leta 1917, ko so ZDA od Danske kupile Danske Antile in jih preimenovale v Ameriške Deviške otoke.

Ameriška vojska že ima na severozahodu Grenlandije veliko zračno oporišče s 600 člani osebja, oporišče pa igra pomembno vlogo v ameriškem globalnem radarskem sistemu.

Trump potuje na Dansko

Trump potuje na Dansko prihodnji mesec, kar bo njegov prvi uradni obisk te skandinavske kraljevine, čeprav nakup Grenlandije, vsaj za zdaj, še ni med temami, o katerih naj bi se pogovarjali.

Bi pa moral maja Grenlandijo obiskati ameriški državni sekretar Mike Pompeo in se udeležiti pogovorov o mirovnih prizadevanjih in trajnostnih gospodarskih razvojnih projektih, a je obisk takrat zaradi vse večjih napetosti z Iranom v zadnjem hipu odpadel.

Kenneth Mortensen, nepremičninski agent v grenlandski prestolnici Nuuk, je za Wall Street Journal dejal, da se trenutno na Grenlandiji vsi šalijo, da potuje Trump na Dansko izključno z namenom kupovanja otoka. A Mortensen opozarja, da na Grenlandiji sploh ne moreš imeti zemlje v lasti, ker je vsa v državni lasti.

"Na Grenlandiji dobiš zemljišče v uporabo, na njem tudi lahko zgradiš hišo, ne moreš pa zemljišča kupiti," razlaga. "Jasno, kupiti celo Grenlandijo, to pa je povsem druga stvar. Glede tega pa nisem prepričan.”