Podpredsednica ZDA meni, da morajo imeti ljudje več upanja na boljše življenje v Gvatemali. Foto: Reuters
Podpredsednica ZDA meni, da morajo imeti ljudje več upanja na boljše življenje v Gvatemali. Foto: Reuters

Kamala Harris se je poleg tega zavzela za okrepitev sodelovanja pri spopadanju z vzroki nezakonitih migracij. Na srečanju z gvatemalskim predsednikom Alejandrom Giammatteijem je poudarila, da je omejevanje nezakonitih migracij iz Srednje Amerike v ZDA prednostna naloga administracije predsednika ZDA Joeja Bidna. Po njenem prepričanju morajo imeti ljudje več upanja na boljše življenje v Gvatemali.

"Večina si ne želi zapustiti kraja, kjer je odraščala," je prepričana podpredsednica ZDA. Po njenem mnenju bi raje ostali s tistimi, ki jih imajo radi ter s katerimi si delijo jezik in kulturo. Vendar pogosto zapustijo domovino, ker bežijo pred nasiljem ali ne morejo zadostiti svojim osnovnim potrebam, je dodala. Ne glede na razlog za odhod je podpredsednica ZDA pozvala morebitne prebežnike, naj se ne podajo na pot proti ZDA.

Predlagala je, da bi ZDA in Gvatemala sodelovale pri iskanju rešitev za dolgotrajne težave. Po njenem mnenju morajo ljudje dobiti občutek upanja, da je pomoč na poti. "To mora biti povezano z zaupanjem. Mora biti povezano z oprijemljivimi rešitvami v smislu, kaj delamo mi kot voditelji pri prepričevanju ljudi, da imajo razlog za upanje glede svoje prihodnosti in prihodnosti svojih otrok," je dodala.

Giammattei je zagotovil, da si želi Gvatemala sodelovati pri ustvarjanju razmer, da bi mladi našli upanje za življenje v državi, ki ga zdaj ni.

Prebežniki na meji prek Teksasom. Foto: Reuters
Prebežniki na meji prek Teksasom. Foto: Reuters

Ameriška podpredsednica je na obisku napovedala še skupno delovno skupino, ki se bo borila proti tihotapcem, trgovini z ljudmi in pomagala pri opolnomočenju žensk. Ustanovili bodo tudi protikorupcijsko delovno skupino, ki bo pomagala policiji v Srednji Ameriki. Kamala Harris je po obisku v Gvatemali odpotovala v Mehiko, kjer ima napovedano srečanje s predsednikom države Andresom Manuelom Lopezom Obradorjem.

Vrhovno sodišče proti legalizaciji statusa nezakonitih priseljencev

Ameriško vrhovno sodišče je medtem soglasno sklenilo, da nezakoniti priseljenci, ki so v ZDA dobili začasni zaščiteni status iz humanitarnih razlogov, ne morejo zaprositi za dovoljenje za delo in bivanje oziroma tako imenovano zeleno karto.

Mnenje je napisala liberalna sodnica Elena Kagan, ki je opozorila, da je trenutno veljavni zakon dovolj jasen. To je bil primer zakoncev iz Salvadorja, ki sta prišla v ZDA nezakonito, vendar sta dobila začasni zaščiteni status zaradi razmer v njuni domovini. Zaprosila sta za dovoljenje za stalno bivanje in delo, vendar ga nista dobila.

V ZDA je trenutno 400.000 ljudi, ki so začasno zaščiteni pred izgonom iz države. Ti ljudje lahko v Združenih državah tudi delajo.

Elena Kagan je zapisala, da omenjeni program začasne zaščite tujcev uradno ne sprejema v ZDA, ampak jim priznava začasni status. Ob tem je opozorila, da je predstavniški dom kongresa že potrdil predlog zakona, ki bi omogočil spremembo statusa, vendar ni zanesljivo, da ga bo potrdil tudi senat. Predsednik ZDA Biden spremembo zakona podpira. Njegov predhodnik Donald Trump je želel program začasne zaščite ukiniti.

Začasno zaščito lahko dobijo nezakoniti priseljenci iz Haitija, Hondurasa, Mjanmara, Nepala, Nikaragve, Somalije, Južnega Sudana, Sudana, Sirije, Venezuele, Jemna in Salvadorja.