Ukrep, s katerim bo karibski otok poskušal okrevati po gospodarskem padcu, bo seznam dovoljenih dejavnosti razširil z zdajšnjih 127 na več kot 2000, je napovedala ministrica za delo Marta Elena Feito Cabrera. Dodala je, da bo 124 izjem, vendar podrobnosti še ni izdala.

Gospodarstvo na trnih

Reformno naravnani kubanski ekonomisti že dolgo pozivajo državo, naj okrepi vlogo tamkajšnjih malih podjetij, s čimer naj bi prispevali k zagonu gospodarstva in odprtju novih delovnih mest.

Gospodarstvo v državi že leta stagnira in se je lani zaradi pandemije covida-19, ki je opustošila turistični sektor, in ostrih sankcij ZDA skrčilo za enajst odstotkov. Prebivalci Kube se spoprijemajo s pomanjkanjem osnovnega blaga in dolgimi vrstami, v katerih čakajo na živila.

Začetek bo težak

Zaradi krize se je država odločila za vrsto reform, od razvrednotenja pesa in ponovne organizacije tamkajšnjega denarnega sistema do določene deregulacije državnih podjetij in tujih naložb.

"Samozaposlenim v tem novem začetku ne bo preprosto zaradi zapletenega okolja, v katerem bodo delovali in kjer je na voljo le nekaj dolarjev ter naložb v gospodarstvo," ocenjuje nekdanji ekonomist pri kubanski centralni banki in akademski profesor Pavel Vidal.

"Toda z iznajdljivostjo Kubancev in rastjo trga jim bo lahko polagoma uspelo," je dodal.

13 odstotkov delavcev deluje v zasebnem sektorju

Predsednik države Miguel Diaz-Canel je lani dejal, da se Kuba spopada z mednarodno in lokalno krizo in da bo izvedla vrsto reform za povečanje izvoza, zmanjšanje uvoza in spodbujanje povpraševanja na domačih tleh.

Med ukrepi je navedel tudi izboljšanje nedržavnega sektorja s takojšnjo prednostjo pri širjenju samozaposlitve in odstranjevanju ovir. Zasebni sektor je, če izključimo kmetijstvo, v glavnem sestavljen iz majhnih zasebnih podjetij in zadrug, kjer so zaposleni obrtniki, taksisti ter trgovci.

Ministrica za delo je dejala, da v zasebnem sektorju na Kubi deluje več kot 600.000 ljudi, kar znaša približno 13 odstotkov delovne sile. Vsi so samozaposleni in približno 40 odstotkov jih deluje v turističnem sektorju in javnem prevozu. V zadnjih šestih mesecih je vlada tudi malim podjetjem omogočila dostop do veleprodajnih trgov in uvoz ter izvoz, čeprav le prek državnih podjetij.