Prizor na severu Kanade. Foto: EPA
Prizor na severu Kanade. Foto: EPA

Številni učinki segrevanja, ki so že zdaj vidni, so verjetno nepovratni, opozarjajo znanstveniki.

Od leta 1948, ko so začeli meriti temperature po vsej državi, se je povprečna letna temperatura v Kanadi povišala za 1,7 stopinje Celzija, poroča BBC. Temperature so se najbolj povišale na severu, jugu in zahodu države. Na severu se je povprečna letna temperatura povišala za 2,3 stopinje.

"Medtem ko so k segrevanju v Kanadi prispevala tako človeška dejavnost kot naravne spremembe podnebja, je človeški dejavnik prevladujoč," piše v poročilu.

Poročilo je bilo objavljeno v času, ko je vlada uvedla davek na ogljik v štirih od desetih provinc, ker niso same sprejele načrtov za boj proti podnebnim spremembam.

Posledica podnebnega segrevanja je ekstremnejše vreme. Višje temperature bi lahko pomenile več vročinskih valov in večja nevarnost gozdnih požarov in suš v nekaterih delih države. Oceani naj bi postali bolj kisli in z manj kisika, kar bi škodovalo morskemu življenju.

Deli kanadskega Arktičnega oceana bodo imeli po projekcijah že po nekaj desetletjih dolga obdobja brez ledu v času poletja.

Dvig morske gladine bo povečal tveganje za obalne poplave, obsežnejše padavine pa bi lahko povzročale probleme s poplavami v urbanih središčih.

Izguba snega in ledu na morju povečuje vsrkanje sončnega sevanja in povzroča, da se segrevajo večje površine kot v drugih delih.

Potrebno drastično ukrepanje

Kljub slabim napovedim poročilo omenja, da je stopnjo segrevanja možno omejiti z globalno akcijo drastičnega zmanjšanja oziroma skoraj izničenja izpustov ogljikovega dioksida v začetku druge polovice stoletja in občutnega zmanjšanja drugih toplogrednih izpustov.

Kanada je ena od skoraj 200 držav, ki so podpisale pariški podnebni sporazum, katerega namen je omejiti segrevanje na manj kot dve stopinji v primerjavi s predindustrijskim časom, države pa naj bi si prizadevale segrevanje omejiti na največ 1,5 stopinje.

Kanadska vlada obljublja izpolnitev pariških ciljev (zmanjšanje izpustov za 30 odstotkov glede na stanje leta 2005 do leta 2030) kljub več uradnimi poročilom, da državi to ne bo uspelo brez večjega napora.

Opozicijski konservativci so že napovedali, da bodo v primeru zmage na volitvah ukinili davek na ogljik.