Ameriški uradniki prošnje za azil obdelujejo po polžje, prebežnikom pa grozi, da bodo morali na meji čakati več mesecev ali še dlje, preden njihove prošnje sploh pridejo na vrsto. Največ prebežnikov se zbira v Tijuani, kjer so jih mehiške oblasti naselile v športni kompleks, v katerem je prostora za okrog 2.000 ljudi.

Predsednik ZDA Donald Trump se je odločil, da teh ljudi noče v ZDA in pritiska na Mehiko, naj jih obdrži ali pošlje nazaj v države izvora. Največ jih je iz Hondurasa, Salvadorja in Gvatemale. ZDA so po drugi strani dolžne sprejeti in obdelati prošnje za azil, nikjer pa ne piše, kako hitro.

Nekateri so se odpravili domov
Nekaj sto prebežnikov se je po nedeljskem dogajanju, ko so ameriški mejni agenti nanje streljali z gumijastimi naboji in solzivcem, ker so skušali na silo prestopiti mejo, odločilo za vrnitev domov. Večina ljudi pa namerava pri poskusu vztrajati, ameriški mediji pa poročajo, da proti nekaj več kot 40 prebežnikom, ki jim je uspelo priti čez mejo, a so jih nato aretirali, ne bodo sprožili kazenskega postopka. Ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je postopke sicer obljubljala.

Ženske, ki gladovno stavkajo, nameravajo poslati predstavnike na pogovore z oblastmi v Mehiki, kjer pa bo v soboto prišlo do spremembe na predsedniškem položaju – Enrique Pena Nieto bo stolček predal Andresu Manuelu Lopezu Obradorju.

Prebežnice v Tijuani gladovno stavkajo zaradi počasnosti ameriških uradnikov

Skupina 15 prebežnic iz Srednje Amerike, ki so skupaj s 6.000 drugimi obtičale v Tijuani pred mejo z ZDA, z gladovno stavko protestira proti počasni obravnavi prošenj za azil v ZDA.

Ameriški uradniki prošnje za azil obdelujejo po polžje, prebežnikom pa grozi, da bodo morali na meji čakati več mesecev ali še dlje, preden njihove prošnje sploh pridejo na vrsto. Največ prebežnikov se zbira v Tijuani, kjer so jih mehiške oblasti naselile v športni kompleks, v katerem je prostora za okrog 2.000 ljudi.

Predsednik ZDA Donald Trump se je odločil, da teh ljudi noče v ZDA in pritiska na Mehiko, naj jih obdrži ali pošlje nazaj v države izvora. Največ jih je iz Hondurasa, Salvadorja in Gvatemale. ZDA so po drugi strani dolžne sprejeti in obdelati prošnje za azil, nikjer pa ne piše, kako hitro.

Nekateri so se odpravili domov
Nekaj sto prebežnikov se je po nedeljskem dogajanju, ko so ameriški mejni agenti nanje streljali z gumijastimi naboji in solzivcem, ker so skušali na silo prestopiti mejo, odločilo za vrnitev domov. Večina ljudi pa namerava pri poskusu vztrajati, ameriški mediji pa poročajo, da proti nekaj več kot 40 prebežnikom, ki so uspeli priti čez mejo, a so jih nato aretirali, ne bodo sprožili kazenskega postopka. Ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je postopke sicer obljubljala.

Ženske, ki gladovno stavkajo, nameravajo poslati predstavnike na pogovore z oblastmi v Mehiki, kjer pa bo v soboto prišlo do spremembe na predsedniškem položaju - Enrique Pena Nieto bo stolček predal Andresu Manuelu Lopezu Obradorju.