Foto: Reuters
Foto: Reuters

ZDA so še pred srečanjem obljubile, da bodo do konca desetletja zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za od 50 do 52 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 2005..

Washington po poročanju BBC-ja računa, da bo njegov ambiciozni načrt spodbudil Kitajsko, Indijo in druge države, da tudi same povečajo svoje zaveze pred ključno Konferenco ZN-a o podnebnih spremembah (COP26), ki bo novembra v Glasgowu.

Obenem se pojavlja dvom o zmožnosti ZDA, da zares izpolnijo novo obljubo.

Gre za precej ambicioznejši načrt, kot si ga je zastavil nekdanji predsednik Barack Obama. Ameriška administracija se je leta 2015 namreč zavezala, da bo do leta 2025 zmanjšala izpuste za od 26 do 28 odstotkov v primerjavi z letom 2005, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Podrobnih načrtov, kako bi dosegli nov cilj, še niso razkrili. Med drugim naj bi se osredinili na zmanjšanje izpustov metana, ki pomembno vpliva na segrevanje ozračja.

Tudi Japonska napoveduje zmanjšanje izpustov

Japonski premier Jošihide Suga je sporočil, da bo Japonska do leta 2030 skušala zmanjšati toplogredne izpuste za 46 odstotkov v primerjavi z letom 2013, do leta 2050 pa bi radi postali ogljično nevtralni.

Kot poroča BBC, bodo ZDA na vrhu skušale prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Biden je na prvi dan svojega predsednikovanja ZDA vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu, od katerega je njegov predhodnik Donald Trump odstopil.

Svetovni dan Zemlje v času epidemije: "Narava ni od(pre)povedana"

Ši pozval k "harmoniji med človekom in naravo"

Vrha se je udeležil tudi kitajski predsednik Ši Džinping, ki je države po svetu pozval k "harmoniji med človekom in naravo". Navedel je, da bo Kitajska zmanjašala svoje izpuste pred ostalimi gospodarskimi velesilami, poroča Guardian. Kitajska je največja proizvajalka ogljikovega dioksida, sledijo ZDA, Indija in Rusija.

Kljub napetim odnosom med ZDA in Kitajsko, naj bi državi želeli sodelovati na področju podnebnih sprememb.

Vabilo Bidna na virtualno konferenco je kljub napetim odnosom sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Voditelje k izpolnitvi obljub pozval generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in dejal, da svet stoji "na robu brezna".

EU: Do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov manj izpustov kot leta 1990

Evropska unija se je medtem v sredo zavzela, da bo do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov zmanjšala izpuste v primerjavi z letom 1990.

Združeno kraljestvo si je za cilj postavilo, da bo do leta 2035 zmanjšalo izpuste za najmanj 78 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Britanski premier Boris Johnson je pozval k finančni pomoči državam, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam. Zmanjševanje izpustov pa ni samo "drago in politično korektno dejanje objemanja zajčkov".

Tudi Kanada je predstavila ambicioznejši načrt - do leta 2030 želijo zmanjšati izpuste za 40 ali 45 odstotkov v primerjavi z letom 2005, še navaja Guardian.

Nujnost omejitve segrevanja do 1,5 stopinje Celzija

Znanstveniki poudarjajo nujnost omejitve segrevanja planeta do 1,5 stopinje Celzija, s čimer bi ustavili najhujše posledice podnebnih sprememb. To je ključni cilj Bidnovega podnebnega vrha in COP26.

Nasprotniki ukrepov proti podnebnim spremembam, ki jih je največ prav v ZDA, pa svarijo, da bo to pripeljalo do izgube delovnih mest. A odločevalci na vrhu želijo poudariti, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Ukrepi naj bi namreč prinesli tehnološki napredek in dobro plačana nova delovna mesta.

Biden je na vrh med drugim povabil 17 članic Ekonomskega foruma o energiji in podnebju, ki ga vodijo ZDA. Te države so odgovorne za 80 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, obenem pa tudi za 80 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Na podnebni vrh je Biden povabil tudi ogrožene države in tiste, ki so se izkazale z inovativnimi pristopi k problemu. Sodelovali bodo tudi nekateri direktorji velikih podjetij in predstavniki civilne družbe.

Začenja se virtualni podnebni vrh v organizaciji ZDA