Foto: AP
Foto: AP

Tulsa v Oklahomi, ki si jo je izbral za prvo postojanko pred novembrskimi volitvami, je bila skoraj na isti dan leta 1921 prizorišče najhujšega rasističnega napada v zgodovini ZDA, ko so tolpe belopoltih prebivalcev tega mesta pobile 36 temnopoltih prebivalcev.

Nekje med bušisti, Deadwoodom in prerijami, 1. del

Trump se je v Tulso napotil ravno na vrhuncu protirasističnih protestov. Pokola med svojim zborovanjem ni omenil, se je pa znašel na udaru kritik tudi zaradi prirejanja množičnih zborovanj v času pandemije koronavirusa, ki v ZDA še kar ne jenja.

Foto: AP
Foto: AP

Lokacija predsednikovega julijskega množičnega shoda, napovedanega za danes, na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti, je na prvi pogled idealna za krepitev domoljubja – Mount Rushmore, ena od kvintesencialnih ikon ameriškega zahoda in ZDA na sploh.

V skalo Black Hills v Južni Dakoti so izklesani 18-metrski portreti nekdanjih predsednikov Georgea Washingtona, Thomasa Jeffersona, Theodorja Roosevelta in Abrahama Lincolna, očetov naroda, ki naj bi predstavljali rojstvo naroda, širitev na zahod, industrijski razvoj in ohranjanje unije.

Cary Grant in Eva Marie Saint s kuliso Mount Rushmore v Hitchcockovi klasiki Sever-severozahod. Foto: Youtube
Cary Grant in Eva Marie Saint s kuliso Mount Rushmore v Hitchcockovi klasiki Sever-severozahod. Foto: Youtube

Trump, ki ga že dolga leta navdušuje Mount Rushmorj, ni prvi predsednik, ki je ob pogledu na veličastno skulpturo pomislil, da je na skali še prostora za peto glavo. Glede na njegovo predsedniško statistiko ni kaj veliko verjetnosti, da je med kandidati, da se mu želja uresniči.

Spomenik je priljubljena točka, ki jo vsako leto obišče od dva do tri milijone turistov z vsega sveta, služil pa je tudi kot kulisa eni bolj znanih Hitchcockovih filmskih klasik, Sever-severozahod, ko se Cary Grant in Eva Marie Saint borita za življenje z oklepanjem za previs med Washingtonom in Jeffersonom.

Mount Rushmore je simbol bele nadvlade, simbol strukturnega rasizma, ki je še vedno še kako živ v današnji družbi. Velika krivica je zavestno krasti zemljo staroselcev, nato pa vanjo vrezati bele obraze zavojevalcev, ki so izvajali genocid nad nami.

Nick Tilsen, pripadnik plemena Oglala Lakota

Na divjem zahodu

A spomenik je tudi že vse od nastanka dalje vir številnih polemik, za tamkajšnje staroselce pa boleč opomnik, saj je vklesan v zanje sveto goro ‒ stoji na ukradeni zemlji njihovih prednikov, ki jim je bila v času zavojevanja divjega zahoda odvzeta. Upodablja predsednike, povezane z rasističnimi in sužnjelastniškimi politikami, za nameček pa je spomenik izklesal v tistem času sicer eminenten kipar, ki pa ni skrival svojih simpatij do kukluksklana in teorije bele nadvlade.

Kipar Gutzon Borglum je projekt izvajal kar 14 let. Foto: AP
Kipar Gutzon Borglum je projekt izvajal kar 14 let. Foto: AP

Gutzon Borglum je izvedbo projekta med letoma 1927 in 1941 nadzoroval s pomočjo svojega sina Lincolna, bil pa je tudi avtor zasnove spomenika in tisti, ki je pokopal prvotno zasnovo, ki bi dejansko vključevala tudi staroselce.

Namreč, zamisel v živo skalo hribovja Black Hills vklesati ugledne znane osebnosti, ki so zaznamovale zgodovinski razvoj ZDA, se je porodila lokalnemu zgodovinarju Doanu Robinsonu, ki je hotel s tem spodbuditi turizem v tej regiji, ki je svoj vrhunec dosegla v časa divjega zahoda z ikoničnimi liki, kot so Wild Bill in Calamity Jane, ki so svoj prostor pod soncem našli v bližnjem Deadwoodu.

Po nekaj prerekanja glede lokacije skulpture so se predstavniki oblasti in kipar odločili za Mount Rushmore, ki uživa tudi idealno sončno lego.

Robinson si je želel, da bi se spomenik poklonil junakom ameriškega zahoda, kot sta raziskovalca Lewis in Clark, staroselska vodička njune odprave Sacagawea, poglavar plemena Oglala Lakota Rdeči oblak, znameniti stezosledec Buffalo Bill Cody in še en poglavar Oglala Lakot, Nori konj.

Po ljubljanskem travniku se je podil sam samcat Buffalo Bill

A Borglum je menil, da bi moral spomenik apelirati na širšo javnost, zato je izbral štiri predsednike.

Zagovornik bele nadvlade

Ta izbor morda dobi malce drugačno konotacijo ob dejstvu, da je bil Borglum simpatizer Ku Klux Klana, zaradi projekta v Južni Dakoti pa je opustil svoje delo v Georgii, kjer je v tistem času v skalo klesal konfederacijski spomenik s portreti Roberta E. Leeja, Jeffersona Davisa in Stonewalla Jacksona (skratka osebnosti, katerih kipi danes množično padajo). Kot menijo nekateri zgodovinarji, je bila Borglumova naveza s kukluksklanom sicer bolj oportunistične narave kot ideološke, saj je s tem skušal zbrati denar za svoj konfederacijski spomenik.

A kot piše Smithsonian, so bile Borglumove težnje po beli nadvladi dobro dokumentirane. Tako je v pismih večkrat izražal skrb, da bi "horde mešancev" zadušile "nordijsko" čistost Zahoda. O staroselcih pa: “Indijancu ne bi zaupal v 9 od 10 primerov, medtem ko belcu ne bi zaupal v 1 od 10 primerov.”

Mount Rushmore so dale oblasti postaviti, da bi spodbudile turizem v Južni Dakoti.
Mount Rushmore so dale oblasti postaviti, da bi spodbudile turizem v Južni Dakoti.

Ali je bil Borglum tudi uradno član Ku Klux Klana ali ne, je sicer vprašanje ‒ avtor John Taliaferro je v knjigi Veliki beli očetje (2002) o zgodovini Mount Rushmora zapisal, da sicer ni dokazov o Borglumovi članski izkaznici, da pa je bil kljub temu "globoko vpleten v politiko klana".

Trumpov obisk: Ognjemet vseh ognjemetov, maske pa – po želji

Kar nas pripelje do aktualnega Trumpovega obiska spomenika, ki mu je bil zaradi megalomanskosti vedno še posebej blizu. Predsednik na predvečer dneva neodvisnosti kljub vsem varnostnim pomislekom načrtuje veličastno proslavo, vključno s preletom vojaških lovcev in ognjemetom – prvim na območju Mount Rushmore po letu 2009.

Pleme Sioux si Trumpa ne želi ‒ tudi zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa. Foto: AP
Pleme Sioux si Trumpa ne želi ‒ tudi zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa. Foto: AP

To je nekaj, kar si je Trump želel že vse od izvolitve, a doslej ni dobil dovoljenja. Ameriška zvezna služba za nacionalne parke je namreč leta 2009 prepovedala ognjemete zaradi nevarnosti požarov, saj spomenik obkrožajo gozdovi, zaradi suše pa že zdaj deset kilometrov južno divja gozdni požar.

Za nameček pa so tudi ostanki pirotehničnih sredstev okužili pitno vodo v okolici.

Druga nevarnost, ki trenutno preti domačinom in staroselcem, pa je koronavirus. Južna Dakota ima do zdaj manj kot 7000 potrjenih primerov okužb z virusom, a naj bi se danes na območju Trumpovega zborovanja zbralo najmanj 7.500 ljudi, kolikor vstopnic so razdelili, pri čemer ne bodo obvezne ne maske ne priporočena medsebojna fizična razdalja.

Oglala Siouxi: Trump tu ni zaželen

Lovilci sanj

Tudi zato poglavar plemena Oglala Sioux Julian Medvedji tekač (Julian Bear Runner) Trumpu sporoča, da na ozemlju ni zaželen.

“Trump s svojim obiskom ogroža ne le moje ljudi znotraj in zunaj rezervata, ampak tudi vse prebivalce Velikih ravnic (Great Plains)," je povedal Medvedji tekač v nedavnem pogovoru za Guardian. "V Black Hillsih imamo tako omejene vire in že zdaj opažamo porast okužb. Če pride, bo dvignil veliko prahu. Ljudje bodo hoteli uveljavljati svojo pravico do protestiranja, mi pa nočemo, da se komu kaj zgodi ali da se naša zemlja uniči.”

Poglavar plemena Oglala Sioux Julian Medvedji tekač. Foto: AP
Poglavar plemena Oglala Sioux Julian Medvedji tekač. Foto: AP

Kot trdi poglavar, Trump s svojim obiskom tudi krši zgodovinska dogovora iz let 1851 in 1868, ki ju je ameriška vlada podpisala s staroselci, saj bi moral predsednik pred vstopom na sveto zemljo zaprositi za dovoljenje sedem plemenskih vlad Siouxev.

Sporazum iz Fort Laramieja iz leta 1868 je Black Hills priznal kot zemljo Siouxov, a po odkritju zlata je zvezna vlada pleme izrinila iz tistega dela rezervata. Leta 1980 je nato vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da je bila zemlja, ki jo Siouxi poznajo pod imenom Paha Sapa ("Srce vsega, kar je"), odvzeta nezakonito.

Napetosti med Trumpovo administracijo in staroselci

Do Trumpovega obiska prihaja po več mesecih stopnjujočih se napetosti med staroselci in pristojnimi oblastmi Južne Dakote glede sodne oblasti, da se rezervat osami pred širjenjem koronavirusa, ki je tako močno prizadel številne staroselske skupnosti po zahodu ZDA.

Ameriški staroselci v resnici nikdar niso dobili zadoščenja za vse krivice, ki so jih utrpeli v času zavojevanja divjega zahoda ‒ in pozneje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ameriški staroselci v resnici nikdar niso dobili zadoščenja za vse krivice, ki so jih utrpeli v času zavojevanja divjega zahoda ‒ in pozneje. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Maja so tako plemenski poglavarji zavrnili poziv republikanske guvernerke Južne Dakote Kristi Noem, da umaknejo nadzorne točke, ki vodijo do njihovih rezervatov, saj so dejali, da so se s tem zavarovali pred večjim izbruhom pandemije.

Tamkajšnja plemena trdijo, da so bili zaradi tega deležni številnih groženj in šikaniranj s strani Trumpove administracije.

Do obiska republikanskega predsednika pa prihaja tudi v času množičnih protestov proti rasizmu in vseameriške refleksije o svoji rasistični, sužnjelastniški in zavojevalski zgodovini.

In staroselski aktivisti že leta trdijo, da je spomenik ameriškim predsednikom na njihovi zemlji prav enako žaljiv kot spomeniki generalom konfederacijskih sil, ki zdaj padajo po vsej državi.

Tamkajšnja staroselska plemena menijo, da bi morale pasti tudi štiri monumentalne glave, saj prav nobeden izmed četverice ne predstavlja vrednot sodobne demokratične družbe (guvernerka Noemova je prejšnji mesec jasno dejala, da bo storila vse, da obvaruje Mount Rushmore in da se pod njeno "stražo" ne bo zgodilo radikalno ponovno pisanje zgodovine).

Indijanci se spominjajo najbolj množične usmrtitve v zgodovini ZDA

Predsedniki, povezani z rasizmom

Za osvežitev spomina: Tako Jeferson kot Washington sta bila lastnika sužnjev, Roosevelt pa je nekoč izjavil, da ne bi šel tako daleč, da bi mislil, da so edini dobri Indijanci mrtvi Indijanci, da pa meni, da je to naključje pri devetih od desetih.

Foto: AP
Foto: AP

Za staroselce daleč najhujši pa je bil Lincoln, ki je ukazal največjo množično usmrtitev v zgodovini ZDA, ko so med vojno v Dakoti obesili 38 pripadnikov plemena Sioux, kar je bil uvod v 30 let spopadov med ameriško vojsko in prerijskimi Indijanci.

“Ne povedo celotne zgodbe, kar je narobe. Slišimo samo o vsem dobrem, kar so ti možje storili za to državo, ne povedo pa, da ta zemlja pripada ameriškim staroselcem, da Black Hills pripadajo ljudstvom Siouxev, in ne povedo ničesar o obešanju teh naših mož,” meni Medvedji tekač.

Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

"Te skale so že imele duhovni pomen, preden so zahodnjaki zasedli naše ozemlje. Zemlja je zakonito naša, Black Hillsov pa nikdar nismo predali. Narobe bi bilo od mene kot od plemenskega vodje, da ostanem diplomatski. Mount Rushmore za nas simbolizira poskus belega človeka, da nas iztrebi in reče, da nas je osvojil."

Še ostrejši je bil v pogovoru za AP Nick Tilsen, pripadnik plemena Oglala Lakota in predsednik lokalne aktivistične organizacije NDN Collective: "Mount Rushmore je simbol bele nadvlade, simbol strukturnega rasizma, ki je še vedno še kako živ v današnji družbi. Velika krivica je zavestno krasti zemljo staroselcev, nato pa vanjo vrezati bele obraze zavojevalcev, ki so izvajali genocid nad nami.”